Skip to content

Bakos.si

Ukvarjajo se s sadjarstvom, a sadje ne prodajajo, pač pa ga še kupujejo

Napredna kmetija Ficko iz Rogašovcev pridelano in dokupljeno sadje predelajo v kar 65 različnih izdelkov, kot so: marmelade, džemi, žganja, sadni destilati, kisi, sokovi, sirupi…

Pod sloganom Pridelano z ljubeznijo, se Sadjarstvo Ficko v Rogašovcih na Goričkem ukvarja s pridelavo in predelavo sadja. Sadje je pridelano na integriran – naravi prijazen način na sončnih legah goričkih hribov v kulturni krajini. Zanj so tudi pridobili certifikat kakovosti. Vse doma pridelano sadje predelajo v marmelade, sokove, likerje in žganje. Vsako leto dodajo tudi kakšen nov izdelek. Vsi izdelki Sadjarstva Ficko so narejeni v domačih prostorih po tradicionalnih metodah in receptih, brez dodajanja konzervansov. Za svoje izdelke so prejeli že več priznanj, najbolj pa so ponosni na marmelado iz kutine, za katero so prejeli kipec kakovosti in tri zaporedna zlata priznanja. Ob obisku v Rogašovcih vas bodo z veseljem popeljali po sadovnjaku ter razkazali predelovalnico sadja, vse izdelke pa lahko tudi poskusite v njihovem prodajno – degustacijskem prostoru. Pri Fickovih nastajajo kakovostni izdelki, ki so posebnost na slovenskem tržišču. Osnova so posebej izbrane sadne vrste, saj pri njih raste prvi nasad kutine ter prvi nasad nešplje v Sloveniji.
„Mikroklima zahodnega Goričkega, idealna sadjarska pobočja ter z apnencem bogata tla, ki odražajo ostanke Panonskega morja, dajejo našem sadju poseben ton. Spremenljive vremenske razmere, ki se od leta do leta spreminjajo, pa se odražajo tudi v naših končnih izdelkih. Želimo proizvajati izdelke, kot nam jih ponudi narava, saj nam delo v sožitju z naravo rodi najlepše in najboljše plodove, poudarjajo pri Sadjarstvu Ficko, družini treh generacij, kjer ima vsak svoje mesto in tudi naloge, da izpolni mozaik naše celotne kmetije. Najstarejša generacija (Vendel, Terezija) se je z kmetijstvom ukvarjala že desetletja, sedanja generacija (Martin,Brigita) je obstoječo poljedelsko–živinorejsko kmetijo začela preusmerjati v sadjarsko, najmlajša generacija (Maja, Jaka), pa že pridno pomaga na kmetiji. V letu 2000 so začeli s preusmeritvijo kmetije, saj se je na Goričkem težko ukvarjati s poljedelstvom in živinorejo, so pa zelo dobri pogoji za sadjarstvo in vinogradništvo. Željo, da bi delali nekaj posebnega na tem prostoru, so začeli uresničevati s tem, da so zasadili prvi intenzivni nasad kutine v Sloveniji in temu leta 2003 dodali še drugega ter dodali prvi intenzivni nasad nešplje v Sloveniji.

„Če si v nečem prvi, potem ni odkupa, zato smo predelali in dogradili naše gospodarsko poslopje za predelavo sadja ter prav tako prodajni prostor za direktno prodajo na domu. Na začetku smo želeli proizvajati domače žganje in likerje, vendar smo zaradi manjšega pridelka v mladem sadovnjaku raje začeli s pridelavo marmelade. Trenutno proizvajamo marmelado iz kutine, iz stare sorte grozdja (jurke), iz jabolk iz našega starega sadovnjaka, iz sliv, breskev ter jagod ter hruške viljamovke. To so domače marmelade narejene po starih receptih brez vsakih dodatkov ali konzervansov“, pravi Martin, ki se spominja, kako je ljubezen do kmetovanja bila tako močna, da je po šolanju na kmetijski šoli ostal doma. Usmeril se je v dejavnost, kjer je zaradi naravnih pogojev videl svojo poslovno priložnost – v sadjarstvo. Ne v klasični pridelavi jabolk ali hrušk, pač pa v nekaj, kar drugi nimajo. In prav to – biti prvi in izviren, ga vodi že vse od leta 2000, ko je kmetijo prevzel. Potem, ko so prvi zasadili intenzivni nasad kutin in nešpelj, so pozneje dodali še nasade oreha in aronije. Danes obdelujejo skupaj za okrog tri hektarje intenzivnih nasadov, poleg tega pa imajo še skoraj pol hektarja ekstenzivnih sadovnjakov starih sort sadja. Nekoč 5-hektarska kmetije se je danes povečala vse do 28 hektarjev njivskih površin, na katerih pridelujemo žita – piro, pšenico, koruzo, pa tudi oljnice kot sta soja in oljne buče. Nekaj malega je tudi gozda. Na kmetiji je poleg klasične kmetijske pridelave poljščin in sadja od leta 2004 registrirana tudi predelovalna dejavnost sadja. Martin je prepričan, da za nove prijeme v kmetijstvu ni nikoli prepozno, čeprav je vsak začetek težak, je povezan z veliko denarja in tudi z ogromno potrebnih dovoljenj. »Ves čas vlagamo v posodobitev dejavnosti in praktično samo obračamo denar. Upam, da bodo naši nasledniki nadaljevali in jim bo tedaj lažje.« Pretiranih razpisnih sredstev niso bili nikoli deležni. Po drugi stran pa, ker gre za živilski obrat, je papirologije pri njih več kot preveč in jim vzame veliko časa in denarja. „O tem sploh ne smemo razmišljati, ker če bi se s tem obremenjevali, bi že zdavnaj prenehali ali pa sploh ne bi začeli. Tako, kot so to storili mnogi,« pravi Martin, ki je razložil, kako je na njihovi kmetiji prišlo do predelave sadja.

Ker prodaje svežega sadja kutin in nešpelj ni bilo, so se že kmalu po prvem obiranju, leta 2004, odločili za predelavo tega sadja v končne izdelke. Na tej poti jim je takrat veliko pomagala specialistka za dom, družino in dopolnilne dejavnosti Ivanka Donko iz KGZ Murska Sobota. Tudi vzpodbujala jih je na samem začetku. „Tudi danes je naša glavna dejavnost predelava prav vsega pridelanega sadja v različne izdelke, najbolj marmelade in džeme (marmelade s koščki sadja)“, pove Martin. Prav iz tega razloga na kmetiji ne prodajo niti kilograma svežega sadja, pač pa ga še nekaj dokupijo od svojih kooperantov. Da so se povsem specializirali v marmelade in džeme, priča podatek, da tačas pridelujejo kar 10 vrst klasičnih marmelad, marmelad brez dodanega sladkorja imajo 6 različnih vrst, enako toliko različnih mešanih marmelad z različnimi dodatki, dva sadna džema. A tu se seznam njihovih izdelkov ne konča, saj imajo lastno žganjekuho za domače sadne destilate 11 vrst ter sadne likerje 17 vrst. Potem pri njih nastajajo tudi paleta dveh sadnih sokov, treh sadnih sirupov, petih zeliščnih kisov ter klasični jabolčni in grozdni kis, imajo pa tudi lastno bučno olje. Že od začetka so razvijali tudi široko prodajno mrežo. Tako prodajajo v okviru lastne trgovine na kmetiji, pa v številnih butičnih z zdravo hrano ali pridelkih in izdelkih s kmetij, turističnih točkah in turistično-informacijskih centri, hotelih in sejmih po vsej Sloveniji, njihovi izdelki pa se pojavljajo tudi na stojnicah tržnic in različnih prireditev. Prodajajo pa tudi v tujino.

Fickove veseli, da so s svojimi marmeladami in džemi vse bolj uspešni tudi v javnih zavodih. „Prej to ni bilo mogoče. V zadnjih letih zaradi kmetijske politike, ki je uspela, da lahko javni zavodi do 20 % lokalne prehrane naročajo mimo razpisov, je lažje in smo prisotni v kar nekaj osnovnih šolah ter vrtcih.“ Martin, ko gre za načrte pravi, da je teh več kot dovolj, za vsaj deset let naprej jih imajo. Vsekakor je še vedno na prvem mestu posodobitev predelovalnih dejavnosti in povečanje njene zmogljivosti, novi izdelki, nova oprema, novi strojni park. „Pa tudi sin Jaka ima svoje načrte, ki pa jih bomo seveda s skupnimi močmi realizirali. Ker je Jaka končal študij agronomije, je od leta 2017 nosilec dejavnosti pridelave sadja in poljščin kot mladi prevzemnik; nosilec predelave pa je ostal Martin. Sicer je v zelo razvejano delo na kmetiji, zlasti predelave, vključena tudi partnerka Brigita. Kot se pošali Martin, je s svojo kuharsko izobrazbo dodala samo piko na »i« v predelavi, kuhanju ter mešanju različnih okusov in si v sadjarski predelavi kruh služi tudi sama. „Moram poudariti, da ob konicah, ko se pobira sadje ali je kakšno drugo večje opravilo, z veseljem na pomoč priskočijo tudi ostali otroci, sestre, sosedje in dobri prijatelji.“ pove Marin in dodaja, da s svojimi izdelki že od samega začetka sodelujejo na državnih ocenjevanjih Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Čez 70 različnih zlatih in srebrnih priznanj in kar pet znakov kakovosti za njihove izdelke potrjuje izjemno kakovost. Po najvišjih mestih posegajo tudi mednarodnih ocenjevanjih žganih pijač na Kozjanskem, s svojim kutinovim sokom so zlato in dvakrat veliko zlato medaljo osvojili tudi na mednarodnem ocenjevanju sadnih sokov v okviru sejma Agra. Tudi na lokalnih ocenjevanjih so njihovi izdelki vedno v samem vrhu.

Fickovi so ponosni, da na njihovi kmetiji predelujejo samo sveže sadje. To pomeni, da sadje predelujejo, ko določena vrsta dozori. „Vse se začne meseca maja z jagodami in konča decembra z nešpljami. Letna poraba pa se iz leta v leto razlikuje, saj je naša dejavnost odvisna od letine in vremenskih razmer – toča, suša, pozeba,… Tako v naših sadovnjakih, kot tudi pri naših kooperantih. Neposredno ne prodamo niti kilograma svežega sadja, pač pa ga kot surovino še vsako leto dokupujemo,“ pove Ficko in dodaja zanimivost: Čeprav delo na kmetiji, še bolj pa pri predelovalni dejavnost takšne vrste in obsega, kakršnemu so se zapisali, terja kar nekaj ljudi, najdejo čas tudi za svoje konjičke, zlasti pa za delovanje na humanitarnem področju. Celotna družina – od Martina in Brigite ter otrok s partnerji so globoko zapriseženi gasilskim vrstam, saj včasih kar vsi od hiše gredo na intervencijo. Fickovi so opravili ogromno gasilskih izobraževanj, usposabljanj in specialnosti ter opravljajo vodstvene funkcije v domačem društvu, občinski gasilski zvezi Rogašovci, Pomurski gasilski regiji in tudi v Gasilski zvezi Slovenije. Martin kot eden najboljših sodnikov na področju gasilsko športnih tekmovalnih disciplin v Sloveniji je redni sodnik na najpomembnejših mednarodnih tekmovanjih (gasilska olimpijada), je poveljnik občinske in namestnik poveljnika regijske gasilske zveze. Odlični sodnici sta tudi partnerka Brigita in hčerka Maja; Brigita je tudi članica Društva podeželskih žena Občine Rogašovci, sam je bil tudi krajevni in občinski svetnik,…Martin in Brigita plešeta pri domači folklorni skupini, kar štirje iz družine nastopajo v domači dramski skupini, zelo aktivni so tudi na področju turizma v občini.

Sadjarstvo Ficko – Pridelano z ljubeznijo

Proizvodnji program Sadjarstva Ficko s.p. obsega: linijo 10 vrst klasičnih marmelad iz enega sadja: kutin, grozdja jurke, hrušk viljamovk, jagod, marelic, breskev, malin, jabolk, sliv in višenj; linijo marmelad brez dodanega sladkorja 6 vrst iz enega sadja: breskev, marelic, jagod, grozdja jurke, sliv, hrušk viljamovk; linijo 6 vrst različnih mešanih marmelad, ki jim pravijo tudi »nore« ali nenavadne mešanice: aronije-hrušk viljamovk, buč-jabolk-ingverja-cimeta, bezga-breskev, buč s praženimi bučnimi semeni, grozdja jurke-kutin in bezga-hrušk viljamovk. Iz skupine sadnih namazov sta kupcem na voljo še 2 sadna džema ali marmeladi s koščki sadja: gozdne borovnice in jagode. V lastni žganjekuhi pridobivajo 11 vrst sadnih destilatov ali žganj iz enega sadja: kutin, nešpelj, marelic, domače hruške, breskev, češenj, hrušk viljamovk, sliv, jabolk, grozdja jurke in aronije ter 17 vrst sadnih likerjev: kutin, grozdja jurke, nešpelj, aronije, bezga, jagod, višenj, oreha, konoplje, pelina, malin, robid, črnega ribeza, borovnic, fig, muškatnih buč in mešanice različnih zelišč. Izjemen niz izdelkov iz sadja pa zaokrožujejo sadni sokovi iz kutin in jurke, sadni sirupi iz bezga, bezga z limeto in meto, zeliščni kisi iz timijana, žajblja, bazilike, kopra in pehtrana ter klasični jabolčni in grozdni kis. In seveda domače bučno olje. „To je naš trenutni nabor izdelkov. Skoraj vsako leto dodamo kaj novega,“ še pravi sogovornik Martin, ki iz izkušenj dodaja, da so v Avstriji pri njihovih potrošnikih izdelki predelovalnih dejavnosti na kmetijah veliko bolj cenjene od naših, čeprav se trend v to smer počasi obrača tudi v Sloveniji. „Predelava na kmetijah ima tam neprimerno večjo podporo s strani države in državnih inštitucij. Takšne dejavnosti imajo v naši sosedi vsaj za dve tretjini manj papirologije v vodenju evidenc in poročanj, manj pa je tudi drugih zahtev. To se pri njih iz leto v leto dodatno izboljšuje“. Pripomni še, da tam državni organi prihajajo na kmetije in jim svetujejo ter pomagajo, kako priti do investicijskega denarja. Vse to se dogaja kar pri njih doma. „Mi pa moramo pošiljati kupe in kupe papirjev v Ljubljano.“

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: