Strokovnjaki Pomgrada razvili zabojnik za radioaktivne odpadke

Pričakovana življenjska doba zabojnikov iz Prekmurja med 300 in 500 let

Čeprav bo 33. mednarodni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti Megra, šele konec marca (od 25. do 28.) 2020, na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni, že potekajo aktivnosti povezane s to pomembno sejemsko prireditvijo. Tako so na radgonskem sejmišču že izvedli odmeven strokovni posvet o trajnostni gradnji, energetski sanaciji objektov in novih infrastrukturnih projektih. Posvet je tako predstavljal uvod v 33. Megro, njegov namen pa je bil predstaviti najnovejša dognanja stroke na področju infrastrukturnih objektov in rešitev, ki omogočajo podaljšanje njihove življenjske dobe ter s tem varovanje naravnih virov. Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec je ob tem izpostavil, da gradbeništvo, ki ga označuje za motor gospodarskega razvoja, potrebuje pozitivno promocijo, kar je tudi eden od namenov tovrstnih posvetov in gradbenega sejma Megra, ki bo sicer posvečen tudi energetskim, komunalnim in obrtniškim temam. Erjavec, ki poudarja, da so danes inženirji in arhitekti večkrat talci investitorjev in špekulantov, meni, da bi se morali v Evropi na področju gradbeništva v prihodnosti osredotočiti predvsem na razvoj hitrih železniških povezav, s čimer bi razbremenili cestni in tudi zračni promet.

Na omenjenem strokovnem posvetu so med drugim predstavili inovativni zabojnik za skladiščenje nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO), ki so ga razvili v GP Pomgrad. Kot je bilo slišati, gre za zabojnike, kakršne bi lahko uporabljali v načrtovanem odlagališču radioaktivnih odpadkov v Vrbini pri jedrski elektrarni Krško. Teja Török Resnik, gradbena strokovnjakinja iz Pomgrada pudarja, kako je pričakovana življenjska doba tovrstnih zabojnikov od 300 do 500 let, za dosego tega cilja so uporabili beton visoke trdnosti, v podzemnem odlagališču pa bil prostor za 990 tovrstnih zabojnikov. „Poleg standardnih postopkov za beton smo morali posebej za ta projekt narediti tudi tako imenovane teste prostih padcev. Pri tem smo tri prototipe zabojnikov, težkih 40 ton, spustili z višine 30 centimetrov, izvedli smo tudi test prevrnitve. Vsi testi so se izkazali za uspešne, tudi naročnik – Agencija za radioaktivne odpadke – je bil zelo zadovoljen z rezultati. Pri našem projektu je bilo najpomembneje, da pri testih ni prišlo do večjih poškodb zabojnikov,“, je dejala Törökova, ki dodaja, da bodo v betonske zabojnike vstavljeni sodi z radioaktivnimi odpadki, ki bodo še zaliti s polnilno malto, ko bo na zabojnik nameščen pokrov, bo vse skupaj še zatesnjeno s tesnilno pasto. Celotno skladišče bo več pregradni sistem, s čimer bi onemogočili uhajanje radiacije v okolje, pri tem so zabojniki eden od pomembnih elementov. Pri razvoju betonskih zabojnikov, s katerim je želel naročnik preizkusiti, ali bi tovrstni zabojniki dobro opravili svojo nalogo, preverjajo pa tudi druge možnosti za skladiščenje radioaktivnih odpadkov, je Pomgrad sodeloval z Inštitutom za raziskavo materialov in aplikacije ter z Zavodom za gradbeništvo.

V vsakem primeru gre za pomemben razvojni projekt za podjetje Pomgrad, kjer so izdelali in testirali padce prototipov zabojnikov in uspešno izpeljali postopek certificiranja zabojnika. V nadaljevanju bo predstavljen postopek izdelave prototipov zabojnikov in same klasifikacije zabojnikov skladno s projektnimi zahtevami. Vsi prototipi zabojnikov so bili izdelani ustrezno in v skladu z dovoljenimi toleranci. Prav tako so bili vsi testi zabojnikov uspešno opravljeni, zato so zaključili, da je bil razvoj zabojnika odlično izpeljan projekt. Projekt je namenjen za potrebe odlaganja NSRAO, ki nastajajo pri uporabi radioaktivnih snovi v medicini, znanosti in industriji, zlasti pa so posledica proizvodnje energije v jedrski elektrarni v Krškem, je bilo potrebno razviti armiranobetonski odlagalni zabojnik. Odlagalni zabojnik, kot ključni del inženirskega več pregradnega sistema za preprečevanje radioaktivnih snovi v okolico, mora zagotavljati biološko in mehansko zaščito, izpolnjevati projektne zahteve glede mehanske odpornosti, stabilnosti, trajnosti in izolacijske sposobnosti ter predstavljati osnovni element varnosti odlagališča NSRAO pomembnega za jedrsko varnost.

Naročnik projekta je bil IBE d.d., svetovanje, projektiranje in inženiring, glavni naročnik in imetnik Slovenskega tehničnega soglasja za odlagalni zabojnik pa Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO). Pri razvoju in izdelavi zabojnika sta s podjetjem Pomgrad d.d. sodelovala tudi podizvajalca Inštitut za raziskavo materialov in aplikacije (IRMA) in Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG). Armirano betonski zabojniki s pokrovi so se izdelovali v proizvodnji podjetja Pomgrad d.d. DE ABI v Lipovcih, kjer so se tudi izvedli vsi testi padcev in prevrnitve zabojnikov.Zabojnik za shranjevanje NSRAO je velikosti 1,95 m x 1,95 m x 3,30 m s spremenljivimi debelinami sten (20-23 cm). V zabojnik bo vstavljena ena od oblik NSRAO (TTC-ji – paketi z NSRAO v obliki cevastega zabojnika; ang. Tube Type Container, 200-litrski sodi, 320-litrski sodi, kombinacije različne velikosti sodov ali NSRAO v nepakirani obliki). Za zabojnik je izbran beton visoke trdnosti (High performance concrete – HPC), ki s svojimi lastnostmi zagotavlja podaljšano trajnost in daljšo življenjsko dobo v primerjavi z betonom običajne trdnosti. Betoni visoke trdnosti se uporabljajo predvsem pri mostovih ekstremnih razponov, viaduktih, stolpnicah itd.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: