nedelja, 5 aprila, 2020

Zanimiva slovenska pobuda na Svetu EU za kmetijstvo in ribištvo

Na prvem letošnjem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo pod hrvaškim predsedstvom, ki se ga je včeraj, 27. januarja, v Bruslju udeležil državni sekretar dr. Jože Podgoršek, so bile v ospredju kmetijske točke, Hrvaška je predstavila program predsedovanja, Slovenija pa je na zasedanju skupaj s Portugalsko pozvala Evropsko komisijo k vzpostavitvi jasnejšega označevanja porekla mešanice medu. V ospredju hrvaškega predsedovanja Svetu EU »Močna Evropa v svetu izzivov« je uravnotežen, trajnostni ter vključujoč razvoj Unije in držav članic, ob krepitvi konkurenčnosti.

Na področju kmetijstva bo predsedstvo primarno osredotočeno na nadaljevanje obravnave zakonodajnega svežnja o reformi Skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020 ter sprejetju pravnih podlag za neprekinjeno izvajanje te politike do sprejetja strateških načrtov. V času hrvaškega predsedstva se bodo pričele dejavnosti, ki izhajajo iz načrta o Evropskem zelenem dogovoru. Nadaljevalo se bo spremljanje razvoja na kmetijskih trgih in napredka pri sklepanju mednarodnih trgovinskih sporazumov, med drugim tudi z Združenim kraljestvom.

Na področju ribištva bo predsedstvo nadaljevalo z obravnavo tekočih dosjejev, še posebej glede predloga uredbe o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištva in predloga uredbe o nadzoru v ribištvu.

Na področju gozdarstva se bo v času hrvaškega predsedstva nadaljevala razprava o EU strategiji za gozdarstvo po letu 2020. Poleg tega si bo predsedstvo prizadevalo za napredek pri sprejemanju pravno zavezujočega sporazuma za gozdove v Evropi ter izvajanje aktivnosti EU na področja preprečevanja nelegalne sečnje v tretjih državah. Ministri so na zasedanju nadalje obravnavali kmetijski vidik Evropskega zelenega dogovora, tj časovnega načrta za vzpostavitev trajnostnega gospodarstva EU do leta 2050, ki ambiciozno naslavlja številne okoljske problematike in predstavlja načrte za njihovo nadaljnjo ureditev. Vključuje vse sektorje, zlasti industrijo in krožno gospodarstvo, promet, energijo, kmetijstvo, zgradbe ter informacijsko in komunikacijsko tehnologijo. Poleg ukrepov na področju gozdarstva sta Skupna kmetijska (SKP) in Skupna ribiška politika (SRP) prepoznani kot eni izmed ključnih orodij za podpiranje teh prizadevanj. Po trenutnem predlogu Komisije naj bi bil prispevek SKP za obdobje od 2021 do 2027 najmanj 40 % skupnega proračuna in vsaj 30 % sredstev Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Za prehod na trajnostno, zeleno oziroma podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050 se pričakuje tudi prispevek kmetijstva ter gozdarstva in sicer kot »zeleni« ukrepi v okviru nacionalnih strateških načrtov za SKP po letu 2020, ukrepi strategije »Od vil do vilic«, ukrepi nove strategije EU za gozdove in ukrepi za podporo vrednostnih verig brez krčenja gozdov.

Dr. Podgoršek je izpostavil, da je »zelenitev kmetijstva v okviru celotne EU predstavlja konkurenčno prednost – priložnost za razvoj in rast, in to ne le znotraj EU, temveč tudi globalno.« Ker je hrana, proizvedena v EU, varna, hranljiva in visoke kakovosti, mora kot takšna postati globalni standard za trajnost. Zato je Slovenija stališče, da je »tranzicija kmetijstva v smeri, ki bo zagotavljalo varno in kakovostno hrano, dostopno vsem, in bo hkrati odgovorno do naravnih virov, prava pot.« Pri tem so pomembne intervencije za blažitve in prilagajanje na podnebne spremembe, varovanje naravnih virov, zmanjšanje rabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojil, antibiotikov, ukrepi za preprečevanja upada populacije čebel in drugih opraševalcev, ohranjanje in obnova biotske raznovrstnosti, vlaganje v raziskave in inovacije, uvajanje novih tehnologij in pametne kmetijske tehnike, vključno z digitalizacijo. Prav tako je pomemben prispevek živilske industrije v smislu optimizacije delovanja verig preskrbe s hrano, krepitve odnosov vzdolž verige in vzpostavitve kratkih verig preskrbe s hrano z nizkim ogljičnim odtisom, zmanjšanje deleža zavržkov hrane in nenazadanje ozaveščanje potrošnikov. Glede slednjega je državni sekretar izpostavil, da je pomembna zlasti »dostopnost informacij o okoliščinah, v katerih je potekala proizvodnja. Zato je potrebno proučiti načine za učinkovito informiranje potrošnika o izvoru živila, hranilni vrednosti in okoljskem odtisu.« Slovenija je opozorila tudi na nujnost sobivanje zadanih ciljev, tj. potrebo po pridelavi hrane in varovanjem okolja ter razvojem podeželskih območij. Poleg tega je pomembno, da zagotavljamo dostojno življenje vsem tistim, ki so aktivni v tem sektorju. Slovenija je podprla tudi načelo solidarnosti in sorazmernosti delitve bremen na ravni EU, med drugim tudi v smislu izdatnejše pomoči državam članicam z visokim deležem območij z težjimi pridelovalnimi razmerami za kmetijstvo ter večjim tehnološkim razkorakom.

V okviru točke Razno je Slovenija s podporo enakomislečih držav pozvala Evropsko komisijo k vzpostavitvi jasnejšega označevanja porekla mešanice medu oziroma k spremembi evropske Direktive o medu 2001/110/ES, saj le-ta po mnenju Slovenije potrošnikom trenutno ne zagotavlja zanesljivih informacij o izvoru medu. Direktiva pridelovalcem in proizvajalcem medu med drugim nalaga obveznost označevanja države izvora medu. V primeru, da je mešanica medu po poreklu iz več kot ene države članice ali tretje države, se proizvod lahko označi kot »mešanica medu iz držav EU«, »mešanica medu iz držav, ki niso članice EU« ali »mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU«. Ker tovrstno označevanje mešanic medu potrošnikom ne zagotavlja izčrpnih in nedvoumnih informacij o izvoru medu, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na pobudo Čebelarske zveze Slovenije začelo z aktivnostmi za morebitno spremembo direktive o medu v delu, ki določa označevanje mešanic medu (s poreklom iz več držav).

Po besedah dr. Podgorška bo »sprememba direktive pripomogla tudi k preprečevanju razlikovanja med potrošniki glede kakovosti informacije o hrani, do katere imajo dostop, pogojuje pa jo cena proizvoda. Potrošnik, ki se odloči za nakup cenejšega medu, ni manj vreden in je upravičen do enako kakovostne informacije o poreklu kot tisti, ki lahko kupi dražji oziroma konkretneje označen med.« Označevanje porekla mešanic medu je pomembna tema za države članice, ki so najpomembnejše in največje pridelovalke medu v EU. Pobuda je prijela močno podporo v Svetu EU. Pisno jo je predhodno podprlo 16 držav članic (Bolgarija, Češka, Ciper, Estonija, Francija, Grčija, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Španija). Na zasedanju Sveta pa so tudi Avstrija, Danska, Luksemburg, Malta, Nemčija, Švedska izrazile naklonjenost reviziji pravil za označevanje porekla mešanic medu. Komisar za kmetijstvo Wojciechowski je napovedal preučitev oziroma naslovitev te tematike v okviru Strategije »Od vil do vilic«.

Več o pobudi Slovenije za spremembo označevanja mešanice medu

Tags: , , , ,