sreda, 26 februarja, 2020

Okrog sv. Martina običajno pogledamo kako je kaj v slovenskih vinogradih in vinskih kleteh

Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je tudi ob letošnjem prazniku Sv. Martina, ki ga slavimo predvsem v vinorodnih okoliših v Sloveniji, obdelal statistične podatke, kjer navajajo, da imamo v Sloveniji tri vinorodne dežele, ki so razdeljene na devet vinorodnih okolišev, v njih pa je 15.839 hektarjev vinogradov. Obdeluje jih 30.210 vinogradnikov, ki letno pridelajo skoraj 660.000 hektolitrov vina. Vsaka izmed treh vinorodnih dežel oblikuje svoja vina po svoje. Raznolikost slovenske krajine, občutek slovenskega prostora ter bogate vinogradniške in vinarske tradicije – vse to skupaj vinarji radi poimenujejo s francoskim izrazom terroir – se izrazi v vsaki kapljici naših vin. Del vinogradniško-vinarske tradicije je tudi praznik sv. Martina, oziroma martinovo, ki ga praznujemo 11. novembra, ko se, kot pravi pregovor, mošt spremeni v vino. Do tega praznika vodi dolga pot, ki jo vsako leto prehodi armada slovenskih vinogradnikov in njihovih pomagačev. Ta pot se začne v slovenskih trsnicah, ki obsegajo 82 hektarjev. V njih trsničarji pridelujejo trte cepljenke, ki jih nato vzgojijo v sadike vinske trte, ki najdejo svoj prostor v enem izmed 49.500 vinogradov po Sloveniji, kjer je 30.210 vinogradnikov, katerih povprečna starost je 58 let, letos pridelalo okoli 108.300 ton (pridelek belih sort znaša 75.600 ton, pridelek rdečih sort pa 32.700 ton) grozdja, iz katerega je nastalo skoraj 660.000 hektolitrov vina.

In čeprav je to nekaj manj od lanske letine, ki je bila ena obilnejših v zadnjih letih, gre za količino, ki večini vinarjev omogoča izpolnitev prodajnih načrtov. Torej so vinarji lahko zadovoljni z letošnjo letino, kajti 66 milijonov litrov vina ni mačji kašelj. Razlika med vinorodnimi deželami. Kot je v pogovoru za STA pred letošnjim martinovim, praznikom vinarjev in vinogradnikov, povedal prvi mož Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc, je bilo tako na Primorskem letos za kar okoli 30 odstotkov manj pridelka kot lani, a sta leti zaradi lanske bogate letine neprimerljivi. Nekoliko zahtevnejše je bilo letos po pripovedih vinogradnikov zagotavljanje vrhunske kakovosti, saj so morali zaradi izmenjavanja obdobij toplega in vlažnega vremena zelo budno skrbeti za varovanje trte. „Po opravljenem delu je večina vinarjev s kakovostjo kar zadovoljna. Pričakujejo, da bodo predvsem mlajša bela sveža bela vina imela primerno sortno aromatiko, kar je danes skoraj obvezno za uspešno prodajo“, je dejal Brejc, ki dodaja, da na Primorskem letos nekoliko več pričakujejo od rdečih vin, saj so bile razmere za primerno zrelost grozdja zelo ugodne. Posavski vinogradniki po njegovih besedah prav tako govorijo o količinsko nekoliko slabšem, a kakovostno ugodnem letniku, tako pri belih sortah kot tudi pri modri frankinji, ki je lani tako rekoč uradno postala avtohtona slovenska trta. Tudi v podravski vinorodni deželi je bila letina nekoliko manjša, glede na letnik 2018 za okoli petino.

Slovenski vinogradniki so vseeno ob njihovem največjem prazniku lahko relativno optimistični, se pa zadnja leta vedno znova izkaže, da so tisti, ki živijo izključno od grozdja in vina, z znanjem tako napredovali, da tudi v nekoliko bolj težavnem letniku izpolnijo vse zahteve za zagotovitev zdravega grozdja, ki je danes nuja. Slovensko vinogradništvo se vsaj v zadnjih dveh desetletjih sooča z zelo zmernim pridelkom po trti, kar pomeni, da vinarji gradijo predvsem na kakovosti, tisti večji pa posledično na izvoznih načrtih. Slovenski trg je namreč nasičen, saj je domačega vina dovolj, čeprav količina izvoza znatno ne raste, pa se zvišuje povprečna cena slovenskega vina na tujih trgih. Med pomembnejšimi trgi v primerjavi z obdobjem pred petimi leti in več vse bolj v ospredje stopa Kitajska, saj se prav po njeni zaslugi cena slovenskega vina zvišuje, eden od bistvenih izvoznih trgov ostajajo ZDA. Se je pa po besedah Brejca nekoliko zmanjšal uvoz tujih vin v Slovenijo, ki nima več trenda rasti, kot še pred letom 2016. V zadnjih dveh letih je bilo celo opaziti rahel padec uvoza, tako da se je izvozno uvozna bilanca nekoliko stabilizirala.

„Ker uvoz ne presega kakšnih deset do 15 odstotkov pridelave vina v Sloveniji, bi bilo nesmiselno ugotavljati, da to našemu vinskemu trgu prinaša težave. Še posebej, ker gre v veliki večini uvoza na račun najcenejših vin, ki jih slovenski vinarji zaradi naravnih danosti večinoma ne pridelujejo več,“ dodaja prvi mož Vinske družbe Slovenije, ki je prepričan, da tudi slovenske vinogradnike veliko izzivov čaka zaradi vse bolj očitnih podnebnih sprememb. Po besedah Brejca je bilo v zadnjem desetletju marsikaj narejenega tudi smeri trajnostnega razvoja, s tem pa se bodo tudi naši vinarji pridružili tistim vinorodnim deželam, ki ugotavljajo, da bo treba marsikaj spremeniti ali začeti na novo. „Uvajale se bodo nove sorte, odpornejše na nekatere bolezni. Lahko bi napovedali, da bo tudi v Sloveniji v naslednjih desetih letih prišlo do kar velikih sprememb v tem smislu, saj so vremenske razmere postale nepredvidljive. Trgatve se skoraj v istem času dogajajo na Primorskem in Štajerskem, nekje je vode preveč, nekje premalo, velik pritisk pa je na vinogradnike tudi za zmanjšanje porabe škropiv,“ pravi Brejc, ki še dodaja, bo vse to zahtevalo prilagajanje vinogradov, sort in tehničnih opravil. Verjetno bo zaradi manj škropljenja znova prišlo do potrebe po več ročnega in strojnega dela, a te spremembe se po njegovih besedah ne tičejo samo nas, pač pa vseh evropskih in svetovnih vinarjev.

Tags: ,

0 Comments

Leave a Comment

error: