Pomen govedoreje na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami

Tudi kmetijska ministrica na okrogli mizi o govedoreji v Majšperku; Zaskrbljujoči upad števila krav

Območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Ptuj, Celje in Slovenj Gradec so danes v Majšperku organizirale okroglo mizo z naslovom Pomen govedoreje na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami. Na okrogli mizi so med drugimi sodelovali: dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Stanko Jamnik in Andrej Rebernišek, direktorja KGZS Zavoda Celje in KGZS Zavoda Ptuj ter predsedniki treh območnih enot Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, organizatoric okrogle mize, Milan Unuk (OE Ptuj), Janko Šket (OE Celje) in Božo Kobold (OE Slovenj Gradec).

Okrogla miza je bila dobro obiskana (več kot 120 sodelujočih), saj je problematika v slovenskem prostoru alarmantna, kar je bilo razbrati tudi iz razprave, ki je potekala po predstavitvi problematike s strani strokovnjakov iz KGZS Zavoda Ptuj in Celje. Vsi prisotni na okrogli mizi smo si bili enotni, da je padanje števila krav v Sloveniji resen problem in je prav zdaj zadnji čas, da se trend, ki je prisoten že zadnjih 15 let obrne. Za to bodo potrebne konkretne vzpodbude govedorejcem s strani kmetijske politike, v nasprotnem primeru lahko pričakujemo pomanjkanje govejega mesa pa tudi mleka iz domače prireje. Ob tem bodo vsi napori, ki jih MKGP vlaga v promocijo doma pridelane hrane, tudi skozi oznako izbrana kakovost, brez učinka, saj ne bomo imeli telet rojenih v Slovenji, pa tudi mleka prirejenega v Sloveniji bo primanjkovalo. Posebna pozornost je bila tudi posvečena načinom, kako zagotoviti investicijska sredstva za majhne kmetije, ki po trenutnem načinu delitve ne morejo priti do investicijskih sredstev. Prav kmetije do 30 krav predstavljajo dobro polovico govedorejskih kmetij v Sloveniji, investicijski denar pa nujno potrebujejo za posodobitev hlevov.

„Velika večina teh kmetij ima živali še vedno na privezih, hlevi so tehnološko zaostali. Zaradi tega je potrebnega veliko ročnega dela, storilnost je majhna in posledično je tak tudi ekonomski učinek reje. Zaradi navedenih razlogov je na takih kmetijah težaven prenos dejavnosti na naslednjo generacijo. Da ne omenjamo dobrega počutja živali, ki mu moramo posvetiti več pozornosti, saj se tudi potrošniki vedno bolj zanimajo, v kakih pogojih je bilo meso in mleko, ki pride na njihovo mizo prirejeno. V razpravi so bili oblikovani tudi sklepi okrogle mize, ki bodo posredovani na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrani in na Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Sklepi bodo na vpogled tudi na spletni KGZS Zavoda Ptuj in KGZS Zavoda Celje“, je dejal Daniel Skaza z Oddelka za živinorejo KGZ Ptuj.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: