Skip to content

Bakos.si

Kar 11.575 evrov za kubični meter hlodovine

Rezultati 15. licitacije vrednejših sortimentov lesa

Danes je v Pamečah pri Slovenj Gradcu potekala 15. licitacija vrednejših sortimentov lesa, na katero je bilo pripeljanih 3.711 gozdnih lesnih sortimentov s skupnim volumnom 3.937 m3. Vsakoletna licitacija vrednejšega lesa je namenjena prodaji najbolj kakovostnega lesa po višjih cenah, kot sicer veljajo pri rednem odkupu lesa.

Povprečna cena lesa na letošnji licitaciji je znašala 263 evrov/m3, najvišja dosežena cena pa je 11.575 evrov/m3. Lastniki gozdov so na licitaciji prodajali les kar 35. drevesnih vrst, največ hlodov hrasta, gorskega javorja, smreke in velikega jesena.

Tematska infografika
Tematska infografika | Avtor MKGP

Z organizacijo licitacije želijo partnerji pri organizaciji – Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije, povezati lastnike gozdov in kupce lesa, prispevati k ovrednotenju visoko kakovostnega lesa in k njegovi ustrezni predelavi z visoko dodano vrednostjo. Tradicionalna licitacija veliko pripomore tudi k zavedanju o pomenu vrednosti lesa in vrednosti gozda, ki ima poleg ekonomskih tudi neprecenljive ekološke in socialne funkcije. Količina lesa na letošnji licitaciji je sicer manjša kot lani, kljub epidemiji covid-19 pa je še vedno ena najvišjih doslej. Letošnja količina lesa na licitaciji predstavlja slabo tisočinko celotnega letnega poseka v slovenskih gozdovih.

Povprečna cena lesa na letošnji licitaciji je znaša 263 evrov/m3, najvišja dosežena cena pa je 11.575 evrov/m3, ki jo je tako kot prejšnja leta dosegel gorski javor rebraš. Poleg gorskega javora so odlične cene dosegli tudi posamezni hrasti, črni orehi, bresti, macesni in smreke ter nekatere sadne vrste, npr. hruška. Lastniki gozdov so na licitacijo pripeljali največ hlodov hrasta, gorskega javorja, smreke in velikega jesena. Prodajali so les kar 35. drevesnih vrst, kar priča o veliki pestrosti slovenskih gozdov. Ob ustrezni negi imajo slovenski lastniki gozdov možnost pridelave velikega števila različnih lesov najboljše kakovosti.

Uspeh na licitaciji za lastnika gozda pomeni »nagrado«, hkrati pa tudi dokaz uspešnega sodelovanja z gozdarsko stroko pri gospodarjenju z gozdom. »Licitacija je edini pravi način nasploh, s katerim je mogoče kar najbolj učinkovito tržiti najvrednejše lesne sortimente, ki se jim je pri negi gozda posvečalo kar največ strokovne pozornosti. Tovrstna prodaja je torej nagrada za lastnika gozda. Hkrati pa tudi predstavlja dokaz uspešne skupne skrbi lastnika in gozdarske stroke pri usmerjanju gospodarjenja z gozdom. Konkretno pri pridobivanju najvrednejših gozdnih lesnih sortimentov, ki lahko pridejo na trg iz našega največjega naravnega bogastva,« je ob licitaciji povedal dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Mag. Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, je ob razglasitvi letošnjih rezultatov licitacije povedal: »Sodelovanje in dolgoročno načrtno delo ter trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi se zrcalita tudi v letošnji licitaciji vrednejših sortimentov lesa, ki je tudi zaradi opravljenega dela v zahtevnih epidemioloških razmerah ponudila kakovostne gozdne lesne sortimente in dobre rezultate. Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije smo ponosni na rezultate skrbnega gospodarjenja z gozdom, ki ne bi bili mogoči brez usmerjenega in strokovnega dela, predvsem pa sodelovanja.«

Zavod za gozdove Slovenije je pripravil prve podatke o poseku in obnovi gozdov za leto 2020. 

  • Skupaj je bilo v lanskem letu posekanih za 4,2 milijona mdreves, od tega 2,4 milijona m3 iglavcev in 1,8 milijona m3 listavcev.
  • Zaradi sanitarnih vzrokov je bilo posekanega 42 % celotnega poseka (1,8 milijona m3) in 58 % poseka iglavcev.
  • Negovalnega poseka je bilo za 2,3 milijona m3, od tega 60 % listavcev.
  • V letu 2020 se je nadaljevala intenzivna obnova gozdov, tako po naravni poti, ki v Sloveniji prevladuje, kot s sadnjo sadik gozdnega drevja. Tako je bilo posajenih 714 ha gozda z 1,9 milijona sadikami gozdnega drevja 30 gozdnih drevesnih vrst.
  • Obseg obnove gozdov s sadnjo v letu 2020 je bil največji v zadnjih 20 letih.
  • Obnova gozdov po naravnih ujmah in prenamnožitvi smrekovih podlubnikov se bo nadaljevala tudi v letošnjem letu.

Lastniki gozdov naj bodo pozorni na sanacijo in pregledovanje gozdov. Podlubniki v pretežnem delu Slovenije praviloma rojijo v prvi otoplitvi v aprilu – prezimeli podlubniki takrat izletijo in napadejo nova drevesa. Da bi zmanjšali število prezimelih podlubnikov in s tem škodo zaradi podlubnikov v letu 2021, je potrebno v marcu posekati in izdelati čim več lubadark, ter njihov les odpeljati iz gozda. Lastniki gozdov naj pregledujejo gozdove in bodo pozorni na odstopanje in odpadanje skorje s smrekovih debel. Če v svojem gozdu opazijo te znake, naj stopijo v stik z revirnim gozdarjem, ki jim  bo dal napotke za izvedbo poseka – pomembno je, da se čim prej lotijo izvedbe sanacijskih del. Pozorni naj bodo tudi na smrekove podrtice ter na polomljene vrhače smreke in o njih obvestijo revirnega gozdarja. Tudi v teh primerih je pravočasna sanacija ključnega pomena.

V letošnjem letu se nadaljuje proces obnove 10-letnih območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov. Konec lanskega leta se je zaključilo zbiranje pobud zainteresirane javnosti na spletnih straneh ZGS. Zanimanje je bilo izjemno, saj je bilo skupaj oddanih 148 odzivov 131 različnih deležnikov: 57 odzivov se je nanašalo na gozdnogospodarska območja, 82 na lovsko upravljavska območja in 9 na obe vrsti območij. Na okoli 200 straneh se je zvrstilo preko 300 različnih pobud. Proces se bo nadaljeval na delavnicah, ki bodo organizirane v naslednjih mesecih. V okviru delavnic bo Zavod za gozdove s participativnimi pristopi vzpostavil sodelovanje pri določanju ciljev trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi in njihovo rangiranje glede na pomembnost v posameznih območjih. Več informacij na spletni strani Zavoda za gozdove.

Z organizacijo licitacije želijo partnerji pri organizaciji – Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije, povezati lastnike gozdov in kupce lesa, prispevati k ovrednotenju visoko kakovostnega lesa in k njegovi ustrezni predelavi z visoko dodano vrednostjo. Tradicionalna licitacija veliko pripomore tudi k zavedanju o pomenu vrednosti lesa in vrednosti gozda, ki ima poleg ekonomskih tudi neprecenljive ekološke in socialne funkcije. Količina lesa na letošnji licitaciji je sicer manjša kot lani, kljub epidemiji covid-19 pa je še vedno ena najvišjih doslej. Letošnja količina lesa na licitaciji predstavlja slabo tisočinko celotnega letnega poseka v slovenskih gozdovih.

Povprečna cena lesa na letošnji licitaciji je znaša 263 evrov/m3, najvišja dosežena cena pa je 11.575 evrov/m3, ki jo je tako kot prejšnja leta dosegel gorski javor rebraš. Poleg gorskega javora so odlične cene dosegli tudi posamezni hrasti, črni orehi, bresti, macesni in smreke ter nekatere sadne vrste, npr. hruška. Lastniki gozdov so na licitacijo pripeljali največ hlodov hrasta, gorskega javorja, smreke in velikega jesena. Prodajali so les kar 35. drevesnih vrst, kar priča o veliki pestrosti slovenskih gozdov. Ob ustrezni negi imajo slovenski lastniki gozdov možnost pridelave velikega števila različnih lesov najboljše kakovosti.

Uspeh na licitaciji za lastnika gozda pomeni »nagrado«, hkrati pa tudi dokaz uspešnega sodelovanja z gozdarsko stroko pri gospodarjenju z gozdom. »Licitacija je edini pravi način nasploh, s katerim je mogoče kar najbolj učinkovito tržiti najvrednejše lesne sortimente, ki se jim je pri negi gozda posvečalo kar največ strokovne pozornosti. Tovrstna prodaja je torej nagrada za lastnika gozda. Hkrati pa tudi predstavlja dokaz uspešne skupne skrbi lastnika in gozdarske stroke pri usmerjanju gospodarjenja z gozdom. Konkretno pri pridobivanju najvrednejših gozdnih lesnih sortimentov, ki lahko pridejo na trg iz našega največjega naravnega bogastva,« je ob licitaciji povedal dr. Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Mag. Janez Logar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, je ob razglasitvi letošnjih rezultatov licitacije povedal: »Sodelovanje in dolgoročno načrtno delo ter trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi se zrcalita tudi v letošnji licitaciji vrednejših sortimentov lesa, ki je tudi zaradi opravljenega dela v zahtevnih epidemioloških razmerah ponudila kakovostne gozdne lesne sortimente in dobre rezultate. Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije smo ponosni na rezultate skrbnega gospodarjenja z gozdom, ki ne bi bili mogoči brez usmerjenega in strokovnega dela, predvsem pa sodelovanja.«

Zavod za gozdove Slovenije je pripravil prve podatke o poseku in obnovi gozdov za leto 2020. 

  • Skupaj je bilo v lanskem letu posekanih za 4,2 milijona mdreves, od tega 2,4 milijona m3 iglavcev in 1,8 milijona m3 listavcev.
  • Zaradi sanitarnih vzrokov je bilo posekanega 42 % celotnega poseka (1,8 milijona m3) in 58 % poseka iglavcev.
  • Negovalnega poseka je bilo za 2,3 milijona m3, od tega 60 % listavcev.
  • V letu 2020 se je nadaljevala intenzivna obnova gozdov, tako po naravni poti, ki v Sloveniji prevladuje, kot s sadnjo sadik gozdnega drevja. Tako je bilo posajenih 714 ha gozda z 1,9 milijona sadikami gozdnega drevja 30 gozdnih drevesnih vrst.
  • Obseg obnove gozdov s sadnjo v letu 2020 je bil največji v zadnjih 20 letih.
  • Obnova gozdov po naravnih ujmah in prenamnožitvi smrekovih podlubnikov se bo nadaljevala tudi v letošnjem letu.

Lastniki gozdov naj bodo pozorni na sanacijo in pregledovanje gozdov. Podlubniki v pretežnem delu Slovenije praviloma rojijo v prvi otoplitvi v aprilu – prezimeli podlubniki takrat izletijo in napadejo nova drevesa. Da bi zmanjšali število prezimelih podlubnikov in s tem škodo zaradi podlubnikov v letu 2021, je potrebno v marcu posekati in izdelati čim več lubadark, ter njihov les odpeljati iz gozda. Lastniki gozdov naj pregledujejo gozdove in bodo pozorni na odstopanje in odpadanje skorje s smrekovih debel. Če v svojem gozdu opazijo te znake, naj stopijo v stik z revirnim gozdarjem, ki jim  bo dal napotke za izvedbo poseka – pomembno je, da se čim prej lotijo izvedbe sanacijskih del. Pozorni naj bodo tudi na smrekove podrtice ter na polomljene vrhače smreke in o njih obvestijo revirnega gozdarja. Tudi v teh primerih je pravočasna sanacija ključnega pomena.

V letošnjem letu se nadaljuje proces obnove 10-letnih območnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov. Konec lanskega leta se je zaključilo zbiranje pobud zainteresirane javnosti na spletnih straneh ZGS. Zanimanje je bilo izjemno, saj je bilo skupaj oddanih 148 odzivov 131 različnih deležnikov: 57 odzivov se je nanašalo na gozdnogospodarska območja, 82 na lovsko upravljavska območja in 9 na obe vrsti območij. Na okoli 200 straneh se je zvrstilo preko 300 različnih pobud. Proces se bo nadaljeval na delavnicah, ki bodo organizirane v naslednjih mesecih. V okviru delavnic bo Zavod za gozdove s participativnimi pristopi vzpostavil sodelovanje pri določanju ciljev trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi in njihovo rangiranje glede na pomembnost v posameznih območjih. Več informacij na spletni strani Zavoda za gozdove.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: