Bo Artur Racman „zbistril“ prleško pitno vodo?

Osem občin in Javno podjetje Prlekija d.o.o. nikakor ne najdejo skupnega jezika; Upravno sodišče zavrglo tožbo JP Prlekija in povzročilo novo zamenjavo direktorja

Pomurski vodovod – krak C, tisti del enega največjih skupnih projektov vseh 27 pomurskih občin, ki pokriva desni brez reke Mure, torej občine: Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej, gotovo ni bil „ustvarjen“ pod srečno zvezdo. Nenehne travme in navzkrižni interesi so skorajda pripeljali do tega, da bi projekt lahko propadel in bi občine morale več deset milijonov vrniti v Bruselj in Ljubljano, a se je k sreči pozneje stanje nekoliko umirilo. Še bolj so mnogi pričakovali, da boje vseh problemov konec, ko je vseh osem lokalnih skupnosti skupaj z JP Prlekija, ki upravlja z vodovodom, umaknilo vse navzkrižne tožbe, ki so bile vložene na sodišče, s čemer je prišlo do izvensodne poravnave in s tem do pobota. Toda očitno je šlo za pomoto, kajti različni pogledi nekaterih županov – deležnikov ter JP Prlekija, na celotno zadevo, so v slabem mesecu „navideznega miru“ pripeljali do novega obračuna. In sedaj, ko se vsi borimo proti skupnemu sovražniku Covidu – 19, poteka na desnem bregu reke Mure, od Trat in Vratje vasi, čez Apače, Gornjo Radgono, Radence, Veržej in Razkrižje, vse tja do Gibine, nov spopad povezan s Pomurskim vodovodom – krakom C. Res je sicer pršilo do vnovične zamenjave direktorja JP Prlekija, kjer je dr. Petra Kralja nasledil Artur Racman, žal pa bo najbrž še veliko vode po Muri steklo proti Črnemu morju, preden bo stanje postalo kot bi moralo biti in bodo vsi zadovoljni. Žal posledice od različnih prepirov med občinami ustanoviteljicami, na škodo JP Prlekija, najbolj čutijo občani vseh osmih občin.

Zadnji dogodki, ko je šest od osmih prleških občin (glasovali nista občini Gornja Radgona in Sv. Jurij ob Ščavnici) v drugo za direktorja JP Prlekija imenovalo Arturja Racmana, na videz kažejo na umirjanje strasti, kar pa se bo potrdilo v naslednjih tednih in mesecih, ko se bo moralo zlasti v odnosih med občinami marsikaj spremeniti. Spomniti kaže, da na marčevski seji sveta ustanoviteljic JP Prlekija, kandidat Artur Racman, enako kot njegov tekmec Tomislav Zrinski, ni dobil dovolj glasov. Te dni pa se je v ponovljenem razpisu zgodil preobrat, kajti Racman se je ponovno prijavil in „premagal“ dr. Kralja, ki niti leto dni ni vodil javnega podjetja. Po prepričanju poznavalcev se je Kralj pričakovano poslovil, imenovanje Racmana za direktorja JP Prlekija pa pomeni, da si interesno povezani župani treh največjih prleških občin, skušajo ustvariti »orodje«, s katerim bodo, v nasprotju s kohezijskimi zavezami ter dogovori in predpisi, v Sistemu C udejanjali zgolj lastne parcialne interese ter poskušali oskrbo s pitno vodo prenesti »svojim« izvajalcem javne službe – JP Prlekija žal ni interes nobene od treh največjih občin Sistema C in v tem je bistvo vseh težav Sistema C! S tem pa je najbrž zapečatena usoda JP Prlekija, ki se je po neuradnih a zanesljivih podatkih, medtem zaradi bremena stroškov prerekanja občin, že znašlo v rdečih številkah.
Posledice, povezane z možnostjo nadaljnjega delovanja in obstoja JP Prlekija, bodo na žalost najbolj prizadele pet najmanjših prleških občin; in prav za interese najmanjših prleških občin si je JP Prlekija v devetih letih delovanja najbolj prizadevalo, zato je nemogoče razumeti držo teh občin v razmerju do skupnega javnega podjetja in tudi v razmerju do do treh velikih občin! Nekdanji direktor JP Prlekija Davorin Kurbos, ki vztraja, da je s sodelavci iz nič ustvaril podjetje bonitete zlate odličnosti in je bil neupravičeno odslovljen, svoje pravice uveljavlja po sodni poti in dodaja: „Žal tudi najnovejša nesoglasja pri tako pomembni zadevi, kot je pitna voda, na lokalni ravni kažejo na sebičnost posameznih občin, ki sledijo le lastnim interesom; kar postavlja tudi vprašanje možnosti za sodelovanje občin v okviru bodočih regij oz. pokrajin“.

Davorina Kurbosa je sicer lani nasledil Peter Kralj, ki pa po navedbah županov, kateri so ga imenovali, ni uspel zmanjšati števila šefov in zaposlenih v pisarnah, zato so kritiki iz županskih vrst, prepričani, da si „tudi Racman zasluži priložnost“. Ob vsem tem je Kralj najverjetneje »letel« tudi zaradi odločitve Upravnega sodišča RS, Zunanji oddelek v Mariboru, ki je konec februarja zavrglo tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe JP Prlekija zoper občino Radenci. Ker je sodišče tožbo in predlog zavrglo to tudi pomeni, da o vsebini tožbenega zahtevka po vsebini ni niti odločalo. In to je dodatno dalo »krila zmagovalcu« radenskemu županu Romanu Leljaku, ki je ob pomoči ljutomerske županje, katera s Kraljem zaradi medsebojnega spora, zadnje mesece sploh več ni komunicirala, še „pospešil“ Kraljevo zamenjavo. „JP Prlekija je v zadnjem času doživljalo grobe napade v zvezi z vprašanjem izvajanja in zaračunavanja posebnih storitev oskrbe s pitno vodo s strani posameznikov. Osebni napadi, ki jih izvajata predvsem župan Občine Radenci gospod Roman Leljak in županja Občine Ljutomer gospa Olga Karba, so bili naperjeni tudi zoper direktorja javnega podjetja dr. Petra Kralja, vse s ciljem osebne diskreditacije direktorja v javnosti in pred ostalimi družbeniki javnega podjetja. Paradoks pa je pri tem v dejstvu, da po predpisih občine sploh ne morejo odločati o cenah posebnih storitev, saj gospodarstvo mora nositi celotne stroške, ki jih povzroči javnemu vodovodu. Ker se ti napadi v zadnjem času stopnjujejo in ker omenjeni osebi širita neresnice, polresnice in ker izkrivljata dejstva o javnem podjetju tudi na socialnih omrežjih s populističnimi izjavami, s katerimi želita javnost prepričati v svoj prav, moramo tudi širšo javnost opozoriti na neresničnost sporočil obeh županov, ki škodijo poslovnemu ugledu javnega podjetja. Prav tako pa mora javnost spoznati resnico“, je po odločitvi sodišča bil prepričan Kralj.

Po njegovem dejstva sama po sebi demantirajo populistične izjave, kot je npr. zapis županje Olge Karba na FB: Dovolj nam je ignorance, že več, kot 3 leta nam JPP neupravičeno zadržuje denar na svojem računu. Iz podatkov AJPESA izhaja, da imajo več, kot 1 mio EUR. Od JPP zahtevamo, da nam v teh kriznih časih takoj pri naslednjih položnicah vrnejo oz. odštejejo preplačila iz leta 2016 in 2017. Preplačali smo za več, kot 70.000 EUR. Zahtevamo preplačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi sicer bomo prisiljeni svoj denar zahtevati po sodni poti.

„Javno podjetje se do načina pisanja županje ograjuje, ker ga kvečjemu dojema kot “poziv na juriš”, ki je že vnaprej obsojen na propad in ne kot na resno ter utemeljeno zahtevo zakonite zastopnice občine, ki je tudi največji družbenik javnega podjetja“, je nekaj dni pred odhodom z direktorskega mesta (20.4.2020), zatrdil dr. Kralj in nadaljeval: „JP Prlekija na svojem TRR nima en mio EUR, ampak približno 280.000 EUR. Tekoča likvidnost podjetja je po oceni vodstva podjetja trenutno resno ogrožena zaradi gospodarske krize v času izvajanja ukrepov zaradi omejevanja širjenja okužb z novim koronavirusom na nacionalni in na mednarodni ravni. JP Prlekija grozi dodatna materialna škoda zaradi odkritih pozivov gospoda Romana Leljaka in gospe Olge Karba podjetjem, da naj ne plačujejo posebnih storitev. Koliko moramo podjetjem zaračunati so odločili župani soglasno, torej sta tako odločila tudi zgoraj omenjena župana. Vsaka sprememba v strukturi delitve stroškov, ki jih plačujejo uporabniki posebnih storitev, bo lahko imela za posledico dvig stroškov za uporabnike gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo, ki jih plačujejo pridobitni uporabniki – ostalo gospodarstvo, nepridobitni uporabniki in predvsem gospodinjstva, med njimi tudi najbolj ranljivi del občanov, ki že sedaj komaj shajajo iz meseca v mesec“, je trdil Kralj, ki tudi trdil, da je so kot direktor v sodelovanju z vsemi župani občin ustanoviteljic JP tvorno sodeloval pri iskanju optimalne rešitve v zvezi z zaračunavanjem posebnih storitev.

Trdil je tudi, da je nujna pritožba JPP zoper sklep upravnega sodišča, a kot kaže od pritožbe ne bo nič, saj Kralj več ni direktor; Davorin Kurbos v tej zvezi doda, da je je povsem enako zgodilo v primeru tožbe zaradi zadržane najemnine, ko zaradi zamenjave takratnega direktorja, ni bila vložena pritožba, ki bi bila nujna in upravičena. Kljub temu je Kralj trdil, da JPP „ne more in ne pristaja na javni linč v nekompetentnih in politično pristranskih socialnih omrežjih, na katerih lahko vsak objavi vse kar hoče in s svojimi izjavami poiskuša vplivati na javno mnenje. JP Prlekija javnosti sporoča, da oskrbo s pitno vodo izvaja nemoteno, in da je zagotovilo vse potrebne ukrepe v tej smeri. Napadi posameznikov zato na izvajanje dejavnosti javnega podjetja ne bodo imeli nobenega vpliva, ker se kolektiv javnega podjetja zaveda svoje odgovornosti do uporabnikov oskrbe s pitno vodo v vseh občinah Sistema-C“, je še dodal dr. Peter Kralj, ki se je tako poslovil z mesta direktorja JPP.

In sedaj bo treba počakati, kako se bo vse skupaj odvijalo naprej, predvsem ali bodo o odnosih v JPP odločala sodišča, ali bo končno premagal razum in bodo vse lokalne skupnosti končno pričele delati v korist ljudi. Jasno je edino to, da bo v naši lokalni samoupravi potrebno marsikaj menjati, kajti v takšnih ozkih pogledih na tako pomembno zadevo, kot je pitna voda, se potrjuje bojazen, da bo med tolikimi lokalnimi skupnostmi težko realizirati kakšno skupno zadevo; nekatere manjše mogoče, večjih pa gotovo ne. O tem in o morebitni krizi vodenja v vodovodnem sistemu C, dr. Kralj tokrat ni želel govoriti, češ da bi mu očitali užaljenost. Zato pa nam je marsikaj zaupal njegov predhodnik Davorin Kurbos. Po njegovem nikakor ne gre za krizo vodenja JPP, oz, kot je dejal: „Vsaj do sedaj ni šlo za krizo vodenja podjetja, saj je bilo JPP zgledno urejeno podjetje, z boniteto zlate odličnosti, v resnici gre za krizo izigravanja predpisov in dogovorjenih zavez ter prerekanje interesno različnih in medsebojno sprtih 8 prleških občin, ki so solastnice JPP, saj te že 10 let politično ena čez drugo na silo urejajo zahtevno strokovno in občutljivo področje skupne oskrbe s pitno vodo, pri čemer posamezne občine ravnajo v nasprotju s predpisi, kohezijskimi zahtevami in sklenjenim medobčinskim sporazumom ter na škodo JPP in občanov, ki nosimo nepotrebne dodatne stroške tega večletnega prerekanja in izigravanja občin. Bistvo težave je v tem, da JPP ni v interesu treh največjih občin (Ljutomer, Gornja Radgona in Radenci op.p.), ravnanja petih majhnih občin, ki bodo z načrtnim uničevanjem in uničenjem JP Prlekija najbolj prizadete, pa so nerazumljiva“, trdi Davorin Kurbos.

Njegova dodatna pojasnila objavljamo dobesedno in v celoti:

1. Temelji krize vodovodnega Sistema C so bili postavljeni pred 10 leti, ko se je 8 interesno različnih prleških občin očitno s »figo v žepu« lotilo skupnega 50 milijonskega projekta – župani so najbrž takrat videli le velik evropski denar, niso pa razmišljali o dodatnih stroških in posledično višjih cenah vode, ki jih bo nova 4 krat dražja infrastruktura povzročila.

2. Takrat so bili postavljeni in dogovorjeni tudi pogoji za pridobitev evropskih sredstev, in sicer: enotna-enaka cena vode v vseh 8 občinah in le 1 skupni upravljavec v vseh 8 občinah; za namen skupnega upravljanja je bilo leta 2009 ustanovljeno JP Prlekija s sedežem v Ljutomeru, s čemer pa so bili Radgončani v startu nezadovoljni in so si (ne glede na dane in dogovorjene zaveze) vsa leta do sedaj prizadevali za to, da v Sistemu C svoje mesto dobi tudi Komunala Radgona – žal JP Prlekija zato nikoli ni bilo in ne bo v interesu Radgončanov.

3. Ko je pred skoraj 10 leti po srditem boju z dotedanjim županom Francem Juršo svoj prvi mandat nastopila ljutomerska županja Olga Karba, je v svojih ravnanjih delovala proti vsemu, kar je pred njo naredil Jurša – to velja tudi za »Jurševo podjetje« JP Prlekija in za prvega direktorja, ki je bil »Juršev kader«. Banalno a resnično: niti domače podjetje JP Prlekija, niti vodstvo tega ljutomerskega podjetja, nista bila v interesu ljutomerske županje Olge Karba, ki je vsa leta sistematično delovala proti potrebam in interesom JP Prlekija – JP Prlekija torej očitno nikoli ni bilo in dokler bo županja Olga Karba, žal tudi najbrž ne bo v interesu Občine Ljutomer.

4. Investicija v Sistemu C je bila izvedena v letih 2014, 2015, 2016, koordinatorica in nosilka je bila ljutomerska županja Olga Karba, ki je po mnenju številnih udeležencev v projektu, vlogo koordinatorja opravljala slabo in je dopustila, da so se pri investiciji zgodile ogromne nedopustne napake, pomanjkljivosti in nezakonitosti. PO koncu investicije so sledila so neuspešna večletna pogajanja 8 občin glede elaborata in cene, kjer je ljutomerska županja s pomočjo svoje svetniške koalicije od leta 2016 do leta 2020 (z »izgovorom«, da so stroški in cene nesprejemljivo visoki) blokirala ostale občine pri uveljavitvi nove enotne cene in upravljanja – v posledici je prišlo do zamud, sporov med občinami in velikega oškodovanja javnih sredstev vseh občin, zato je 7 občin in JP Prlekija, vložilo zoper Ljutomersko občino in županjo odškodninsko tožbo za kar 3,2 mio EUR (danes po oceni že prek 5 mio).

5. Na zadnjih volitvah je v Radencih postal župan Roman Leljak, ki se zelo hitro pridružil interesom Radgončanov in Ljutomerčanov glede skupnega upravljavca: župan Leljak je ne glede na dane in dogovorjene zaveze, prenesel oskrbo z vodo na svoj režijski obrat in takoj pri vodi tudi on zase zahteval avtonomijo tako kot Radgončani – JP Prlekija žal torej tudi ni v interesu Občine Radenci.

6. Tri največje občine, pa so se lani interesno povezale v sistematičnem rušenju JP Prlekija, tako, da so v izsiljenem in nezakonitem postopku proti volji 5 občin neupravičeno in na podlagi neresničnih obtožb razrešile dotedanjega direktorja JP Prlekija, (neresničnost obtožbto potrjuje naknadna revizija, ki so jo naročile občine, ki so razrešile Kurbosa z namenom potrditve svojih obtožb, a je revizija pokazala nasprotno, da je podjetje delovalo vzorno, in da očitanih nepravilnosti ni bilo, Kurbos je vložil tožbo, pravda še ni končana):

– radgonski župan je s tem dosegel, da je vodenje JP Prlekija končno prevzel »radgonski človek« g. Kralj (prvi poskus Radgončanov, da bi vodenje leta 2015 prevzel g. Erlih, ki je bil direktor Komunale Radgona, ni uspel),

– ljutomerska županja je z menjavo vodstva podjetja dosegla, da se je rešila bremena tožb (zlasti 3-milijonske tožbe) in pravd za očitane nezakonitosti in malomarnosti; nov (njihov) direktor g. Kralj, je namreč, v po prevzemu vodenja, preden se je sporekel z ljutomersko županjo, preprečil nadaljevanje sodnih postopkov (ni se pritožil na sodbo v zvezi z najemnino in sklenil je poravnavo v 3 milijonski tožbi zoper Občino Ljutomer in Olgo Karba,

– tudi radenski župan je v tem videl priložnost za avtonomijo s svojim režijskim obratom.

7. Novi direktor JP Prlekija g. Kralj je čez čas uvidel, da kot poslovodja JP Prlekija zaradi lastne odgovornosti ne bo mogel slediti političnemu izsiljevanju posameznih županov, ki so ga v zvezi s ceno in upravljanjem silili v ravnanja, ki niso skladna s predpisi in dogovori; prišlo je do velikih sporov med Kraljem in Karbovo, ki zadnje mesece sploh več nista komuniciral – Karbova se je zarotila (tudi) proti Kralju in koncem leta pričela mrzlično iskati novega direktorja JP Prlekija (to je bilo možno, ker je bil Kralj zaradi postopkovnih nepravilnosti imenovan začasno po odredbi sodišča) – pri tem pa je že prihajalo tudi do interesnih razhajanj in nasprotij med Radgono in Ljutomerom.

8. V začetku letošnjega leta je bil objavljen razpis za novega direktorja JP Prlekija, izmed treh prijavljenih kandidatov, zaradi nasprotnih interesov županov, ni bil izbran nihče (čeprav so posamezni kandidati izpolnjevali vse pogoje).

9. Razpis je bil za tem ponovljen, prijavilia naj bi se trije kandidati (eden ni izpolnjeval pogojev, drugi g. Kralj, naj bi zastopal interese Radgone) in g.Racman, ki naj bi zastopal interese Ljutomera (najbrž tudi Radencev).

10. Za direktorja je bil imenovan g. Racman – pri izbiri med drugim naj ne bi sodeloval radgonski župan, ki je očitno vedel, da njegov kandidat g. Kralj ne bo imel podpore Karbove, zaradi spora z ljutomersko županjo.

11. Z novim direktorjem JP Prlekija so torej interesno povezani župani večjih občin očitno dobili v JP Prlekija orodje, s katerim bodo v nasprotju z danimi in dogovorjenimi kohezijskimi zavezami in tudi predpisi, poskušali zadovoljiti predvsem lastne parcialne interese,; usoda JP Prlekija, ki ni v interesu treh največjih prleških občin (in naj bi se zlasti zaradi nedopustnih stroškov vseh izsiljenih nezakonitih postopkov konec leta 2019 že znašlo v rdečih številkah), pa je najbrž s tem zapečatena – posledice bodo najbolj udarile pet majhnih prleških občin, za interese katerih sem se vseh devet let pri svojem delu v JP Prlekija ves čas odločno zavzemal.

12. Trditve posameznih županov (Karba, Leljak), da je v JPPju v pisarnah preveč ljudi, so neresnične in žaljive – v resnici, je JP Prlekija v primerjavah kadrovsko bolj racionalno organizirano kot druga primerljiva slovenska podjetja. Res pa je, da gre pri JPPju za medobčinsko podjetje, ki dela več različnih dejavnosti za vsako od osem občin, kar pomeni, da podjetje mora z upoštevanjem dogovorjenih ključev, ločeno voditi poslovne knjige za več kot več kot dvajset dejavnosti v vseh občinah, kar pač zahteva več dela v skupnih službah. Najbolj nazorno pa takšno trditev ovrže primerjava JP Prlekija, ki je podjetje osmih občin s Komunalo Radgona, ki je podjetje ene občine: če je JP Prlekija kadrovsko neracionalno organizirano (pa ni!), potem je Komunala Radgona nekajkrat kadrovsko neracionalno organizirana (pa je!).

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: