torek, 25 februarja, 2020

Vlada RS pisno odgovorila na pomembna vprašanja, ki zadevajo najstarejše populacije

Generalni sekretar Vlade Republike Slovenije Stojan Tramte je Sindikatu upokojencev Slovenije in Civilni iniciativi „Za upokojence gre“ poslal odgovor na peticijo za izboljšanje položaja upokojencev, ki ga je pred dnevi sprejela Vlada RS. CI „Za upokojence gre“, ki jo vodi Kajtimir Kunc, ter Sindikat upokojencev Slovenije (SUS) sta namreč na predsednika Vlade RS Marjana Šarca naslovila peticijo »Za spoštovanje upokojenske zakonodaje«. CI in SUS v peticiji zahtevata ureditev pokojninske problematike ter podajata štiri zahteve, in sicer: I. zahtevo za izvedbo izredne uskladitve pokojnin do 30. junija 2020 v višini 6 % kot kompenzacija za varčevalne ukrepe, ki so jim bili v preteklosti upokojenci podvrženi na podlagi ZUJF; II. zahtevo za spremembo formule za usklajevanje na način, da bi se pri usklajevanju pokojnin z rastjo plač upoštevale povprečne neto in ne bruto plače; III. zahtevo za izplačilo letnega dodatka skladno s sistemskim zakonom v dveh višinah ter IV: zahtevo za dvig odmernega odstotka tudi za že obstoječe upokojence.

V zvezi z omenjeno peticijo in zahtevami, podanimi v njej, Vlada RS pojasnjuje, da je bilo CI ter SUS že tekom javne razprave v zvezi s Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju poslanih več odgovorov na različne pobude. Kljub temu je pojasnila posamezne zahteve. Ko gre za usklajevanje pokojnin in odpravo varčevalnih ukrepov, prvotno sprejetih z Zakonom za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), Vlada pojasnjuje, da ti niso prizadeli zgolj upokojencev, temveč je zakonodajalec z njimi poskušal enakomerno poseči v vse družbene skupine (javni uslužbenci, upokojenci, družine, mladi itn.) ter pravično porazdeliti breme težkih razmer, ki jih je prinesla gospodarsko-finančna kriza. Z ukrepi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja je Republika Slovenija sledila cilju stabilizacije javnih financ in zagotovitve finančne vzdržnosti pokojninskega sistema z namenom, da bo tudi v bodoče omogočeno zagotavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter njihovo izplačevanje iz pokojninske blagajne. Na Vladi poudarjajo, da se ves čas zavzemajo za zagotavljanje socialne in materialne varnosti vseh kategorij upokojencev, v okviru tega cilja pa tudi za odpravo varčevalnih ukrepov v povezavi z usklajevanjem pokojnin. Vlada se strinja, da je usklajevanje pokojnin temeljni instrument, s katerim se ohranja realna vrednost pokojnin v daljšem časovnem obdobju, upokojencem pa se na ta način zagotavlja socialna in materialna varnost. Na ta način, kot poudarjajo, se spoštuje načelo pravne države ter tudi pravna varnost posameznikov ter zaupanje slednjih v sistem, ki je bilo pred nekaj leti zaradi večkratnih posegov v sistem pokojninskega zavarovanja z drugimi zakoni omajano. V primeru razpoložljivih dodatnih finančnih sredstev ter utemeljenosti porabe teh tako Vlada meni, da je smiselno, da se dodatne uskladitve, z namenom zmanjšanja negativnih učinkov varčevalnih ukrepov, še naprej zagotavljajo z izrednimi uskladitvami, ki so bile v zadnjih letih kar nekajkrat tudi izvedene. Vlada tako v zadnjih letih znotraj dovoljenih okvirov zagotavlja več sredstev za upokojence. Varčevalni ukrepi, ki so bili začasne narave, so bili odpravljeni že v letu 2016, ko so bile izkazane ugodnejše družbeno-ekonomske razmere. „Vse od tedaj so se pokojnine usklajevale celo ugodneje, kot bi se usklajevale skladno s sistemsko zakonodajo. Tako so se pokojnine, poleg rednih uskladitev (za 0,2 % v letu 2010, za 0,4 % v letu 2011, za 0,1 % v letu 2013, za 0,7 % v letu 2016, za 1,5 % v letu 2017, za 2,2 % v letu 2018 in za 2,7 % v letu 2019), v zadnjih letih tudi izredno usklajevale, in sicer za 0,4 % v letu 2016 in za 1,1 % v letu 2018. Tudi v letošnjem letu je poleg redne uskladitve, ki je bila že izvedena, ob koncu leta izvedena tudi izredna uskladitev v višini 1,5 %. Na podlagi amandmaja na predlog Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin, ki je bil v Državnem zboru sprejet 21.11.2019, se bodo pokojnine v decembru 2020 izredno uskladile v nominalni višini 6,50 evra enotno za vse upokojence, če bo gospodarska rast za leto 2019 presegla 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Če bo gospodarska rast presegla 3,5 odstotka, bo izredna uskladitev znašala 9,75 evra, v primeru, da pa bo gospodarska rast presegla 4,5 odstotke bruto domačega proizvoda, bo izredna uskladitev znašala 13,00 evra.

Enako kot pokojnine se usklajuje tudi najnižji znesek zagotovljene pokojnine, ki trenutno znaša 530,57 evra, po decembrski izredni in januarski redni uskladitvi pokojnin pa bo znašal 557,37 evra. Vendar pa želi Vlada opozoriti, da usklajevanje pokojnin po drugi strani bistveno vpliva na stanje odhodkov pokojninske blagajne na dolgi rok ter na vzdržnost celotnega pokojninskega sistema. Glede na dejstvo, da npr. izredna uskladitev pokojnin v višini enega odstotka pomeni približno 50 milijonov evrov dodatnih finančnih sredstev iz državnega proračuna na letni ravni, Vlada v zvezi s finančnimi učinki usklajevanja poudarja, da je treba pri izvedbi vseh ukrepov na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja (vključno z usklajevanjem pokojnin) upoštevati tudi javno finančne zmožnosti Republike Slovenije in samega pokojninskega sistema. Republika Slovenija je poleg tega zavezana k spoštovanju ustavne določbe o fiskalnem pravilu, obsega izdatkov, ki je določen v sprejetem finančnem okviru za pokojninsko blagajno, pa v skladu z veljavnimi predpisi in zavezami v nobenem primeru ni dovoljeno preseči. V zvezi s spremembo formule usklajevanja pokojnin Vlada pojasnjuje, da socialni partnerji tekom nedavnih pogajanj v zvezi s spremembami pokojninske in invalidske zakonodaje niso dosegli soglasja za odprtje pogajanj s tem v zvezi, je pa bila izražena pripravljenost, da se o tej tematiki opravijo pogajanja v okviru prihodnje celovite pokojninske reforme.

V zvezi z zahtevo CI, da se letni dodatek uredi v skladu s sistemskim zakonom, ki za izplačilo predvideva dve višini, Vlada pojasnjuje, da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pravice do letnega dodatka ne opredeljuje natančneje, prav tako ne določa njegove višine, temveč sistematično napotuje na določitev višine letnega dodatka v zakonu, ki ureja izvrševanje državnega proračuna, kar nakazuje na to, da se višina letnega dodatka določi v skladu s finančnimi zmožnostmi države. Edini odmik od sistemske zakonodaje pri obstoječi ureditvi določitve višine letnega dodatka je torej v dejstvu, da se ta namesto v dveh višinah izplača v petih, pri čemer Vlada poudarja, da je zaradi slednjega mogoče v večji meri upoštevati socialni položaj ter višine pokojnin posameznih upokojencev, kar je ne nazadnje v skladu z namenom letnega dodatka, ki ima v zadnjih letih izrazito značaj socialno varstvene dajatve. Ob tem Vlada pojasnjuje, da je višina letnega dodatka vezana na stanje na področju javnih financ, pri čemer je v zadnjih letih za njegovo izplačilo namenjenih več sredstev. Do izplačila so upravičeni vsi upokojenci, poleg tega pa je ustrezno usklajena tudi lestvica za njegovo dodelitev. V letu 2019 so bila za izplačilo zagotovljena dodatna sredstva v višini 140 milijonov evrov, kar je na enaki ravni kot leta 2012, pred uveljavitvijo ZUJF. Letni dodatek so prejeli vsi upokojenci, in sicer v petih različnih višinah (od 127 do 437 evrov), v odvisnosti od višine pokojnine, ki jo prejemajo, pri čemer so se višine letnega dodatka v primerjavi z letom 2018 v vseh razredih povišale za 27 evrov. Tudi za prihodnje leto je višina letnega dodatka določena v petih različnih zneskih (od 130 do 440 evrov), pri čemer se bo skupni znesek, namenjen za izplačilo letnega dodatka, v primerjavi z letošnjim letom še povečal in bo znašal okvirno 145 milijonov evrov. Z razdelitvijo na pet razredov se v večji meri upošteva socialni položaj prejemnikov pokojnin, pri čemer pa je razkorak med posameznimi razredi manjši, kot bi bil npr. v primeru, da bi se letni dodatek izplačal v skladu s sistemskim zakonom, ki predvideva dve višini letnega dodatka. Prav tako je pomembno, da nihče od upokojencev pri prejemu letnega dodatka v letu 2019 ni bil v slabšem položaju glede na preteklo leto, saj so novi razredi določeni na način, da se ti prilagodijo predvideni uskladitvi pokojnin, zaradi česar upokojenci zaradi uskladitve pokojnin ne padejo v drug, višji razred.

Ko gre za določitev višjega odmernega odstotka tudi za posameznike, ki so se že upokojili, Vlada pojasnjuje, da položaja upokojencev ne moremo enačiti s položajem zavarovancev. Treba je namreč upoštevati, da so se posamezniki, ki so že upokojeni, upokojili pod drugačnimi pogoji kot posamezniki, ki se šele bodo upokojili (drugačne družbeno ekonomske okoliščine, blažji pogoji za upokojitev (prehodna obdobja), krajše obdobje za izračun pokojninske osnove itd.). Glede na navedeno, poenotenje odmernih odstotkov tudi za že upokojene posameznike v okviru predvidenih sprememb tako ni predlagano. Tudi bodočim moškim upokojencem se odmerni odstotek ne bo zvišal takoj, temveč je zanje predvideno prehodno obdobje za postopen dvig odmernega odstotka. Kljub cilju po zagotavljanju enakosti med spoloma dvig odstotka za odmero starostne pokojnine namreč ne more biti takojšen, saj bi lahko prišlo do neenakosti med upokojenci, ki so se upokojili v letu pred uveljavitvijo zakona, ki bo določal nov odmerni odstotek, ne glede na spol. Vlada tukaj pojasnjuje, da so bile v predlogu sprememb zakonodaje predlagane le rešitve, glede katerih je bilo mogoče doseči soglasje socialnih partnerjev, pri čemer so te oblikovane na način, ki ne bo poslabšal finančne vzdržnosti pokojninske blagajne do te mere, da bi bilo navsezadnje ogroženo izplačevanje pravic iz sistema tako sedanjih kot prihodnjih upravičencev. „Ker pa se zavedamo tudi pomembnosti nadaljnje aktivacije oziroma aktivnosti generacije, ki je že upokojena, bo z novo zakonodajo omogočeno, da bodo tudi upokojenci, ki se bodo želeli na novo aktivirati ter delati določeno obdobje, upravičeni do višjega izplačila dela starostne pokojnine, višjega sorazmernega dela pokojnine, če se bodo reaktivirali vsaj za štiri ure ter do ugodnejšega vrednotenja dodatnih treh let vključitve v zavarovanje, s čimer si bodo lahko znatno povišali svojo pokojnino, ki jo prejemajo iz obveznega sistema socialnega zavarovanja“, trdijo na Vladi, kjer za zaključek poudarjajo, da je treba na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja pripraviti takšne rešitve, ki bi omogočale izboljšanje socialnega stanja tako upokojenih oseb kot tudi zavarovancev, ki se še upokojujejo, pri čemer je treba le-te vpeljati premišljeno in jih oblikovati na način, ki bo upošteval temeljna načela pokojninskega zavarovanja.

Poleg Sindikatu upokojencev Slovenije in Civilni iniciativa Za upokojence gre, je Stojan Tramte, generalni sekretar Vlade RS, pojasnila posredoval tudi Državnemu zboru, v vednost pa so ga dobili tudi: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za finance, Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo ter Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje.

Fotografije: Blaž Samec, Jaka Gasar in O.B.

Tags: , , , ,

0 Comments

Leave a Comment

error: