sobota, 4 aprila, 2020

Odprli so spominsko sobo dr. Matije Slaviča in blagoslovili kapelo sv. Ane

Dr. Matija Slavič, ki je bil rojen leta 1877 v Bučečovcih, gotovo sodi med pomembnejše osebnosti iz Prlekije, a tudi cele Slovenije, saj je zlasti za območje skrajnjega severovzhoda države v svojem delovanju pustil poseben pečat. Predvsem se je skupaj s številnimi duhovniki iz Prlekije in Prekmurja zavzemal, da bi se Prekmurje priključilo k matičnemu narodu, Sloveniji, kar se je pred stotimi leti, 19. avgusta 1919, tudi zgodilo. Slavič se je namreč leta 1919 udeležil mirovne konference v Parizu, kjer je v znanstveni razpravi utemeljil zahtevo za priključitev Prekmurja k matični domovini. V zahvalo za vse kar je storil so danes v Križevcih pri Ljutomeru slovesno odprli spominsko sobo dr. Matije Slaviča, ki so jo uredili v prenovljeni kapeli Svete Ane, tik ob cerkvi svetega Križa. V neposredno bližino spominske sobe so preselili tudi njegov doprsni kip, ki ga je občina Križevci postavila v preteklosti. Še pred odprtjem spominske sobe je v cerkvi potekala sveta maša, ki jo je daroval murskosoboški škof msrg. dr. Peter Štumpf. Škof je blagoslovil tudi kapelo sv. Ane in spominsko sobo. Dogodka so se udeležili številni občani, pa tudi predstavniki društva Generala Maistra, župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici Anton Slana, župan občine Dobrovnik Marja Kardinar, župan občine Veržej Slavko Petovar, poslanec Jožef Horvat in drugi. Za kulturni vložek pa je poskrbel ansambel Opoj.

O življenju in delu Matije Slaviča je na spominski slovesnosti spregovoril profesor zgodovine, Franc Čuš, ki se je z imenom Matija Slavič srečal, ko je pisal diplomsko nalogo o dr. Antonu Korošcu: „Izginil je iz slovenskega zgodovinskega spomina, kot njegovi sodelavci – Korošec, Slavič, Klekl, Godina in drugi. O njih ni bila poimenovana nobena ulica, trg ali postavljen kakšen kip ali drugo spominsko obeležje. V zadnjih desetletjih se ta krivica počasi popravlja, tudi z odprtjem spominskih sob, kot je ta,“ je povedal Čuš in dodal, da so sorodniki desetletja skrbno in deloma skrivno hranili osebne predmete, skromno materialno in bogato duhovno zapuščino svojih slavnih prednikov. Pristojne inštitucije, financirane s strani države, niso hotele, predvsem pa niso smele javnosti prikazovati tovrstna zgodovinska dejstva, kot je še poudaril Franc Čuš. „Človeku pripisati pravo vrednost, se mu pokloniti za zasluge in delo, predstavlja najvišje priznanje, ki si ga rojak dr. Matija Slavič nedvomno zasluži. Prleški prostor je v preteklosti dal veliko pomembnih mož, ki so usodno vplivali na potek zgodovine in imajo posreden vpliv na življenje tudi danes,“ pa je ob tej priložnosti povedal župan občine Križevci, mag. Branko Belec in dodal, da želijo zanamcem pustiti bogat spomin na velikega človeka.

Sicer pa je dr. Matija Slavič študiral teologijo, bil je duhovnik in dekan, prevajalec, politik, diplomat in domoljub. Kot duhovnik je znal več jezikov, med drugim je govoril latinsko, grško, hebrejsko in francosko. Sodeloval je pri izgradnji Univerze v Ljubljani, bil je njen rektor, sodeloval pa je tudi z arhitektom Jožetom Plečnikom. Pred leti so mu v središču Križevcev pri župnijski cerkvi postavili doprsni kip, v občini Križevci se Matiji Slaviču vsako leto poklonijo s Slavičevim večerom, tokrat pa so odprli spominsko sobo ter posneli tudi dokumentarni film o njem. Kot slavnostni govorec ter duhovni in idejni vodja ureditve spominske sobe je zbrane nagovoril tudi domači župnik Štefan Vinkovič, ki je orisal zgodovino kapele sv. Ane, ki je bila v zadnjih dveh letih v celoti obnovljena in restavrirana ter predstavlja kulturni spomenik lokalnega pomena. V njej lahko najdemo posvetilne križe z letnico 1533, a ko so jo restavrirali, so ostali brez slehernega odgovora. Tudi namembnost same zgradbe se je skozi leta spreminjala, sama kapela je tudi del neke večje zgradbe, ki je nekdaj tukaj stala, komu ali čemu pa je služil ta prostor, pa danes ne vedo. Spominska soba je zasnovana na način, da predstavi dr. Matijo Slaviča njegovih pomembnih življenjskih vlogah. In sicer kot zgodovinarja in borca za priključitev Prekmurja k Sloveniji, kot akademika, ki je bil tudi rektor Univerze v Ljubljani in kot duhovnika, ki je prvi strokovno in znanstveno ovrednotil življenje in delo škofa Antona Martina Slomška. Večina eksponatov, ki jih je mogoče videti v spominski sobi, je občina Križevci deloma pridobila od sorodnikov pokojnega dr. Slaviča, predvsem Matilde Slavič, deloma pa tudi s strani Župnije Križevci.

Sicer pa se v Prlekiji velikih mož v zadnjih letih spominjajo na različne načine. Večina ima postavljeno vsaj spominsko ploščo, spomin na nekatere pa je bil strokovno bolj obdelan in njim v spomin so bile postavljene spominske sobe. V Radomerščaku najdemo spominsko sobo Franca Miklošiča, v Ljutomeru spominsko sobo Cvetka in Manka Golarja, v Biserjanah spominsko sobo Antona Korošca, v Rodmošcih spominsko sobo Antona Trstenjaka, v Črešnjevcih spominsko sobo Petra Dajnka in v Veržeju spominsko sobo Slavka Osterca in spominsko sobo Franca Kovačiča. Z željo, da se dodatno poudari pomen dela in dosežki prleških velikih mož, so se partnerji v okviru operacije odločili, da bodo skozi krovno zgodbo povezali spominske sobe Prleških velikih mož v skupen vodič, ki bo opisal pomembnost prleškega prostora in njenih ljudi ter podrobneje predstavil vsako od teh sob. Na ta način bi radi zagotovili dediščino v obliki trajno zapisanega spomina. V tem projektu je vodilni partner občina Križevci, podprle so jo še občina Veržej, Zavod Marianum, Gimnazija Franca Miklošiča in Kulturno društvo Križevci.

Tags: , , , , , ,

0 Comments

Leave a Comment

Kontakt: 041 733 945

Najbolj brano