Skip to content

Bakos.si

Za referendum o zakonu o vodi 9254 podpisov

Pobudniki referenduma o zakonu o vodah, zbrani pod iniciativo Vode ne damo, so zbrali več kot 9000 glasov podpore zakonodajnemu referendumu. Podpise so danes že oddali v državni zbor, so povedali na novinarski konferenci pred poslopjem parlamenta v Ljubljani.

Po poročanju STA, v le nekaj dneh so nevladne organizacije zbrale 9254 glasov za referendum o zakonu o vodah, je povedala Alenka Kreč Bricelj iz organizacije Smetumet. Ob tem se je zahvalila tako tistim, ki so na terenu oddali svoje podpise, kot prostovoljcem, ki so pomagali pri zbiranju obrazcev.”Verjamem, da je voda za vse osnovna vrednota,”je dejala. Nevladne organizacije so v zadnjih dneh, v okoliščinah obsežnega zaprtja države zaradi zajezitve epidemije covida-19 in velikonočnih praznikov, zbirale podpise za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma z referendumskim vprašanjem, ali naj se uveljavi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah, ki ga je sprejel državni zbor na seji 30. marca.

Nevladniki so sicer že nekaj zbirali tudi elektronske podpise pod peticijo Za pitno vodo, ki poziva k zavrnitvi dveh spornih členov novele; enega je koalicija v postopku sprejemanja novele sicer umaknila, drugega pa ne. Pod to peticijo so zbrali skoraj 54.000 podpisov. Na današnji novinarski konferenci so predstavniki več nevladnih organizacij ponovno opozorili na pomen čiste vode za zdravje ljudi.”Spremembe, ki so bile vložene zadnji trenutek, močno nakazujejo, da še vedno prevladujejo gospodarski interesi. Ti so vnesli sporne spremembe v zakonodajo,”je očital Miha Stegel iz civilne iniciative Danes. “Menimo, da zakon, ki nima podpore strokovne javnosti in ki lahko ima trajne posledice na našo pitno vodo, ni v interesu državljanov Slovenije,”je poudaril Stegel. Kot je dodal, so se po sprejemu sporne novele v državnem zboru nevladne organizacije lotile tako referendumske pobude kot poziva državnemu svetu k vetu, prav tako pa so pripravljene vložiti pobudo presoje ustavnosti novele.

Nevladniki so bili znova kritični tudi do postopka sprejemanja novele, saj po njihovem prepričanju ni bila opravljena ustrezna javna razprava.”Zakon je bil brez najhujših členov, ki jim nasprotujemo, v javno razpravo podan zgolj za dva tedna, nato pa so se bistvene spremembe, ki imajo kritičen vpliv na našo vodo, vnesle na predlog ministrstva za gospodarstvo in s strinjanjem ministrstva za okolje in prostor šele po opravljeni razpravi,”je spomnil Aljoša Petek iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij.

To pomeni, da tako zainteresirana splošna javnost kot strokovna javnost na nobeni točki nista imeli možnosti, da se glede teh sprememb uradno izrečeta, je izpostavil.”To je v nasprotju z mednarodnim pravom, aarhuško konvencijo, s pravom EU, s slovenskim zakonom o varstvu okolja, pa tudi s poslovnikom državnega zbora. Čeprav smo opozorili, kako resne spremembe to pravzaprav so, se je zakon sprejel po skrajšanem zakonodajnem postopku,”je poudaril Petek.

Barbara Čenčur Curk iz Globalnega partnerstva za vode je ponovno izrazila stališče, da se s spremembami 37. člena zakona o vodah dovoljuje več posegov na vodna in priobalna zemljišča. Ta zemljišča pa so izrednega pomena za poplavno varnost ter kakovost površinske in posledično podzemne vode. Novela na teh zemljiščih dovoljuje gradnjo objektov v javni rabi po gradbenem zakonu in enostavne objekte na zasebnih zemljiščih, je spomnila.

Sara Štiglic iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost je kot”skrajno neprimerno”označila, da morajo nevladniki sploh stati pred državnim zborom in se boriti za pravice”nas in prihodnjih generacij”.”To je skupen boj, ki mora biti takšen,”je opisala referendumsko pobudo.

Uroš Macerl iz Eko kroga je ob deset tisočih podpisih ljudi pod peticijo in referendumsko pobudo spomnil tudi na mnenje varuha človekovih pravic Petra Svetine, da je bil postopek sprejemanja novele zakona o vodah netransparenten. Proti je velik del stroke, svoja svarila so podali tudi upravljalci vodovodov.”Danes bo tisti dan, ko se bo v državnem svetu pokazalo, koliko demokracije premore ta država,”je dejal Macerl.

Ocenil je, da bi novela zakona občinam prinesla številne”bonbončke”v obliki dodatnih sredstev za sanacijo vodotokov.”Ob vsem, kar sem naštel, že v državnem zboru ta zakon ne bi smel biti izglasovan. Kot neka varovalka je tu še državni svet. Po vsem, kar se dogaja, bi morale v državnem svetu goreti vse rdeče luči. Če ob vseh teh lučeh ne posveti dovolj modrosti, da izglasujejo veto, sem res zaskrbljen, kam gremo,”je dejal Macerl.

Državni svetniki bodo še dopoldan začeli razpravo o predlogu za odložilni veto na novelo zakona o vodah. Predlaga ga interesna skupina negospodarskih dejavnosti, ki se pridružuje oceni strokovnih združenj in civilne družbe, da novela strokovno ni primerno utemeljena in ne dosega skupnih ciljev celostnega upravljanja voda.

Na okoljskem ministrstvu sicer ocene, da bo novi zakon o vodah ogrožal kakovost vode, zavračajo. Zakon po oceni ministra Andreja Vizjaka posege na priobalna zemljišča zaostruje, odločitve pa bodo v skladu z njim strokovne in ne več politične, je podčrtal v razpravi v državnem zboru

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: