V krščanski teologiji in verovanju ima najvišjo čast Devica Marija, ki se je odzvala na Božje povabilo in postala Božja Mati (Theotokos oziroma Bogorodica). Od koncila v Efezu leta 431 se Mariji s tem nazivom uradno priznava, da je mati Jezusa Boga in ne samo mati Jezusa človeka. Jezus v evangelijih nikoli ne izpostavlja ali ločuje ženske vloge, vendar iz njegovega delovanja lahko razberemo, da jim priznava enakovredno dostojanstvo kakor moškim: srečanje s Samarijanko (prim. Jn 4,1–42); povabilo prešuštnici k spreobrnjenju (prim. Jn 8,1–11); skupina žena, ki ga je spremljala ob apostolih. Ne nazadnje se na velikonočno jutro ob vstajenju kot prvi prikaže Mariji Magdaleni, ki ji je Cerkev priznala, da je apostolka apostolov (apostolorum apostola).
V Katoliški cerkvi v Sloveniji so ženske najpogosteje prisotne na odgovornih in vodstvenih delovnih mestih v pastorali, katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanovah in v laiških združenjih.
Večino slovenskih katoliških kulturnih in izobraževalnih ustanov vodijo redovnice ali laikinje kot direktorice oziroma ravnateljice:
- Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični,
- Osnovno šolo A. Šuštarja v Ljubljani,
- Kulturni center Schellenburg v Ljubljani,
- Romarski urad na Brezjah,
- Društvo katoliških vzgojiteljev in vzgojiteljic,
- Društvo katoliških vrtcev Slovenije,
- Skupnost slovenskih katehistinj in katehistov,
- Slovenski katehetski urad.
V slovenskih katoliških izobraževalnih ustanovah je večinoma ženskam zaupana vzgojna naloga otrok in mladine. Kot sodelavke delujejo v katoliških domovih za ostarele ter so aktivno vključene v življenje župnij kot voditeljice župnijskih pevskih zborov in župnijskih pastoralnih svetov.
Prav tako ženske zasedajo odgovorna mesta v strukturi lokalne Cerkve kot izvršne tajnice (vloga generalnega tajnika), predsednice ali svetovalke oz. vodje uradov na škofijskih ordinariatih.
Slovenke zasedajo odgovorna mesta tudi na vodstvenih položajih vesoljne Cerkve: na primer v vatikanskem Tajništvu za komunikacijo, Mednarodni teološki komisiji, kot svetovalke generalnih predstojnic reda ali kot magistre novink.
Cerkev na Slovenskem od II. vatikanskega koncila (1962–1965) vse dejavneje vključuje ženske v vzgojno, izobraževalno, duhovno, pastoralno in vodstveno življenje krščanskih skupnosti. S tem so ženske dejavno prisotne na položajih, kjer se sprejemajo pomembne odločitve in se načrtuje skupno življenje krščanske skupnosti. Zastopanost žensk je na delovnih mestih v Katoliški cerkvi v Sloveniji na visoki ravni, s čimer se dodatno uresničuje dostojanstvo žene, opisano v številnih dokumentih cerkvenega učiteljstva. Med najpomembnejšimi so:
- papež Pavel VI., Okrožnica Marialis cultus, 1974;
- udeležba in sodelovanje na Svetovni konferenci o ženski, Mehika 1975;
- škofovska sinoda iz leta 1987 o vlogi laikov v Cerkvi in svetu;
- papež Janez Pavel II., Posinodalna apostolska spodbuda Christifideles laici, 1988;
- papež Janez Pavel II., Pastoralno pismo Mulieris dignitatem, 1988;
- papež Janez Pavel II., Pismo ženskam, 1995.
Papež Frančišek je avgusta 2016 ustanovil teološko komisijo za preučevanje položaja in zgodovine ženskega diakonata v Cerkvi. Krščanstvo je v zgodovini dokazalo, da ima ženska veliko in nenadomestljivo vlogo.
Med cerkvenimi učitelji so tudi tri ženske: sv. Katarina Sienska (1347–80), sv. Terezija Avilska (1515–82) in sv. Terezija iz Lisieuxa (1873–97). To dokazuje, da so ženske vseskozi navzoče v pomembnih trenutkih krščanstva in so pomembno prispevale k razvoju teologije, mistike, vzgoje, izobraževanja in drugih odločujočih področij v življenju Cerkve.
