V Sloveniji živi skoraj 73 odstotkov katoličanov

Po letnem poročilu „Katoliške Cerkve v Sloveniji 2019“ v naši državi je 1.513.756 njihovih vernikov; v Sloveniji je 2.901 cerkva in kapel

Ob nedavnem zaključku plenarne seje Slovenske škofovske konference, so škofje sprejeli tudi digitalno publikacijo SŠK „Letno poročilo Katoliške Cerkve v Sloveniji za leto 2019“, ki zajema podatke za desetletje 2008–2018. Po teh podatkih je Slovenija leta 2018 imela 2.088.908 prebivalcev, od česa je bilo 1.513.756 katoličanov (72,74 %), ostali odpadejo na več kot 40 ostalih priznanih cerkva in vesrih skupnosti. Slovenska katoliška Cerkev je razdeljena v dve metropoliji, s sedežema v Ljubljani in v Mariboru ter ima šest škofij: Koper, Ljubljana, Novo mesto, Celje, Maribor in Murska Sobota. V Sloveniji je 697 teritorialnih župnij in dve personalni (bolniška v Ljubljani in univerzitetna v Mariboru). V Katoliški Cerkvi v Sloveniji je leta 2018 delovalo 14 nadškofov in škofov, 1.020 duhovnikov (751 škofijskih in 269 redovnikov), 30 stalnih diakonov, 461 redovnic in 672 katehistinj in katehistov. V Sloveniji je 2.901 cerkva in kapel.

Kdo vse so osebe v Cerkvi na Slovenskem? Delujočih je: 14 škofov, 1020 (751 škofijskih in 269 redovnih) duhovnikov. Tukaj je tudi: 30 stalnih diakonov, 461 redovnic, 672 laiških katehistinj in katehistov, 9.170 ključarjev oz. članov ŽPS ter 11.212 prostovoljk in prostovoljcev Karitas. Po istih podatkih, je število stalnih diakonov v porastu. Leta 2018 jih je bilo 30, leta 2005 pa 13. Leta 2018 je bilo 672 laiških katehistinj in katehistov, leta 2008 pa 600. Ko gre za redovništvo, v šestih škofijah Cerkve na Slovenskem deluje 32 redovnih skupnosti ali ustanov z novo obliko Bogu posvečenega življenja. V letu 2017 je bilo v Sloveniji 764 redovnic in redovnikov. Najstarejša redovna skupnost, prisotna na slovenskem ozemlju, so cistercijani, saj je bil njihov prvi samostan pri nas ustanovljen leta 1136. Sledijo kartuzijani (1160), frančiškani (1229), minoriti (1239), klarise (1300), karmeličanke (1650) in uršulinke (1702). Zanimivi so tudi podatki o sprejetih zakramentih, in sicer je v letu 2018 bilo v Sloveniji podeljenih: 10.694 krstov, 9.369 prvih obhajil, 9.050 svetih birm, 2.778 cerkvenih porok. Posvečenih je bilo 14 novomašnikov.

Sakralna kulturna dediščina Katoliške cerkve na Slovenskem zajema tri (nad)škofijske arhive ter en muzej krščanstva na Slovenskem. V letu 2018 je v štirih slovenskih škofijah na področju sakralne glasbe delovalo 22.974 oseb. Katoliške izobraževalne in socialne ustanove v Cerkvi na Slovenskem zajemajo: 29 vzgojno-izobraževalnih zavodov, v katoliških vrtcih 1.660 vpisanih otrok, 2.274 učencev obiskovalo katoliške osnovne in srednje šole, 258 študentov bilo vpisanih v katoliške visokošolske ustanove ter v 15 domovih za ostarele bivalo 1.423 oskrbovancev. V Sloveniji imamo le dve katoliški osnovni šoli, ki ju obiskuje 0,3 % vseh šolajočih se otrok v osnovnih šolah. Delež mladih, ki obiskuje katoliške gimnazije, predstavlja 2,1 % populacije v posamezni generaciji. Štiri katoliške gimnazije dosegajo odlične rezultate na različnih področjih ter tako nadaljujejo bogato tradicijo katoliških izobraževalnih ustanov.

V letu 2018 je v Sloveniji v okviru mreže Slovenski Karitas bilo razdeljenih 3.335 ton hrane; 13.653 oseb je prejelo pomoč v obliki plačila položnic; 11.123 otrok je prejelo šolske potrebščine v obliki paketa ali bonov za delovne zvezke; 1.461 osnovnošolcev in dijakov je bilo deležnih pomoči pri plačilu kosila, prevoza in obšolskih dejavnosti; 196 otrok je bilo vključenih v botrstvo in posvojitev na razdaljo, otroci pa so bili deležni tudi obdarovanj ob praznikih in učne pomoči; v letovanja družin, otrok in starejših v Portorožu je bilo vključenih 597 oseb. Strokovni delavci in usposobljeni prostovoljci na škofijskih in župnijskih Karitas so: izvedli več kot 23.000 individualnih svetovanj, v katera je bilo vključenih 6.426 gospodinjstev; v različne oblike družabnih dogodkov je bilo vključenih 17.500 starejših; prostovoljci so v več kot 91.200 obiskih razveselili preko 38.100 starejših; 2.800 družinskih članov iz socialno ogroženih družin je bilo vključenih v strokovno vodene skupine, delavnice in izobraževanja; več kot 17.000 otrok je bilo vključenih v obdarovanja, delavnice, družabne dogodek; od tega 286 v centre za mlade in otroke.

Dejstva o financiranju Katoliške Cerkve v Sloveniji: Katoliška Cerkev in njene pravne osebe (župnije, škofije, redovne skupnosti, društva, organizacije …) se večinoma financirajo z darovi vernikov in donacijami. Vsi slovenski duhovniki, redovnice in redovniki ter verski delavci plačujejo dohodnino, kakor to določa Zakon o dohodnini. Državni delež sofinanciranja verskih skupnosti je v Sloveniji 0,8 EUR na posameznega člana katoliške verske skupnosti. Kot poudarjajo na Škofovski konferenci, v Nemčiji država z zbranim davkom nameni 200-krat večji delež sofinanciranja na prebivalca kot v Sloveniji, v Avstriji 85-krat večji in na Hrvaškem 12-krat večji delež. Za delovanje Karitas, šol, arhivov in obnovo zaščitenih kulturnih spomenikov s kandidiranjem na javnih razpisih prejme tudi državna sredstva. Porabo nadzorujejo različne državne službe, med drugim tudi Komisija za preprečevanje korupcije in Računsko sodišče RS.

Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da ustavno načelo ločitve države in verskih skupnosti ne pomeni, da je vsakršna materialna pomoč države Cerkvam in drugim verskim skupnostim izključena. Država je zato dolžna s Cerkvami in verskimi skupnostmi vzpostavljati in ohranjati odnos trajnega sodelovanja in dialoga. „Državno sofinanciranje socialnih prispevkov verskih delavcev ne pomeni financiranja verske dejavnosti. Namenjajo se izključno za zagotavljanje socialne varnosti verskih delavcev, ki so državljani Republike Slovenije in opravljajo splošno koristno dejavnost. To je namenska finančna državna pomoč za plačilo prispevkov verskim uslužbencem . Gre torej za zagotavljanje pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave RSv povezavi z uveljavljanjem javnega interesa oziroma načela socialne države (2. člen) ob zagotovitvi enakopravnosti zlasti s kulturnimi delavci. Tudi tem država financira socialne prispevke, podobno kot namenja proračunska sredstva za športno dejavnost. Sicer pa je državno financiranje socialnih prispevkov verskih delavcev običajno v številnih evropskih državah (npr. v Belgiji, na Češkem, v Litvi, Nemčiji, na Madžarskem, Poljskem in Slovaškem)“, poudarja dr. David Kraner, tiskovni predstavnik SŠK.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: