nedelja, 5 aprila, 2020

Med obema Radgonama krepijo čezmejno sodelovanje za boljšo prihodnost in se učijo jezika sosedov

Mesti Gornja Radgona in Bad Radkersburg (avstrijska Radgona) sta gotovo vzor odličnega sodelovanja ljudi iz dveh sosednjih držav in mest, na vseh področjih življenja, od kulture, umetnosti, športa, do gospodarstva…, posebej dobro sodelujejo tudi gasilci iz obeh držav, v prihodnje pa bo to sodelovanje še bolj plodno. V gasilskem domu Gornja Radgona so namreč predstavili slovensko-avstrijski projekt Co_Operation (Sodelovanje), ki bo med drugimi povezal gasilce in druge službe na obeh straneh Mure ob naravnih nesrečah in drugih nevarnostih. Projekt je nadaljevanje dobrega čezmejnega sodelovanja med sosednjima Radgonama, pri čemer se je težišče preneslo od infrastrukturnih povezav – kar je bilo značilno za projekt Skupaj – na medčloveške in medinstitucionalne povezave.

»Projekt, ki smo ga poimenovali Co_Operation oziroma Sodelovanje, je bil mišljen kot nadaljevanje projekta Skupaj, ki je temeljil predvsem na polepšanju obmejnega prostora ob mostu, ki povezuje obe Radgoni. Tokratni projekt je bolj namenjen sodelovanju in povezovanju gasilcev na obeh straneh meje. Čeprav sodelovanje poteka že dolga leta, ga želimo nadgraditi s skupnimi izobraževanji in vajami. Za večjo učinkovitost je treba poznati tudi jezik sosedov zato najprej tečejo jezikovna izobraževanja, vzporedno pa že potekajo tudi strokovna srečanja«, je povedal dr. Milan Svetec, direktor razvojne agencije PORA iz Gornje Radgone, ki je vodilni partner projekta. Dodal je, da bodo radgonski gasilski dom v projektu vsebinsko nadgraditi v izobraževalni center, ki bo omogočal tovrstna izobraževanja na dovolj visoki ravni. Med obema sosednjima občinama pa želijo obstoječi sporazum o sodelovanju pri medsebojni pomoči ob nesrečah ali naravnih ujmah nadgraditi tako, da ne bi bilo nepotrebnih časovnih zamikov, ko gre za minute ali celo sekunde. Dobre prakse sodelovanja, tudi v primeru begunske krize, pa želimo prenesti na širše območje, ne samo ob meji med Slovenijo in Avstrijo.

Dr. Franz Brandner, direktor uprave Mestne občine Radgona/Bad Radkersburg, je v nagovoru poudaril, da je za njihovo občino pomembno nadaljnje poglabljanje sodelovanja z občino Gornja Radgona na ravni gasilskih enot, civilne zaščite, Rdečega križa in lokalnih oblasti. Za možne scenarije nesreč se bodo po njegovih besedah v okviru projektu oblikovale smernice, ki bodo omogočale boljši odziv v izrednih razmerah. »Dobri odnosi med obema občinama na različnih področjih so pokazali, da lahko zelo dobro sodelujemo tudi v ekstremnih razmerah, kot jo je leta 2015 povzročila begunska kriza. Te izkušnje zagotavljajo osnovo za nadaljnje izboljšave in bi lahko služile tudi kot primer dobre prakse za druge skupnosti ob meji v prihodnosti,« je še dodal Brandner. Peter Probst, poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Radgona/Bad Radkersburg, pa je povedal, da je ponosen na čezmejno sodelovanje, ki je preraslo v tako dobro prijateljstvo. »Srečujemo se večkrat letno, povezujejo nas ne samo gasilske dejavnosti, ampak tudi drugi dogodki, ki potekajo ob meji, nekatere pripravljamo gasilci z obeh strani skupaj. Želim si predvsem čim manj birokratskih ovir,« je poudaril in dodal, da je vesel tudi velikega odziva kolegov, ki zavzeto obiskujejo jezikovni tečaj, katerega mimogrede tačas obiskuje 12 avstrijskih državljanov, ki se učijo slovenščine, in nekaj čez 30 Slovencev, ki se učijo nemščine.

Po besedah Tomaža Munde, predsednika PGD Gornja Radgona, imajo gasilci z obeh strani Mure že dobro prakso sodelovanja, kar potrjuje tudi prireditev Dan reke Mure, ki jo obe društvi letos skupaj organizirata že enajstič zapored s sloganom Mura nas povezuje. »Poleg te prireditve organiziramo tudi srečanja, skupne vaje ter sodelovanje ob nesrečah. Za preprečevanje jezikovnih ovir članov obeh društev pa imamo v sklopu projekta že jezikovne tečaje,« je povedal Munda, ki dodaja: „Meja nas nikoli ni ločevala, sedaj ko ni več meje, pa je sodelovanje na vseh področjih vedno boljše. Pravzaprav med prijatelji nikoli ni ovir in pri nas to popolnoma drži“.

Vodilni partner v projektu Co_Operation, ki se izvaja v okviru programa Interreg Slovenija-Avstrija 2014–2020, je PORA, razvojna agencija Gornja Radgona. Partnerja sta MO Radgona/Stadtgemeinde Bad Radkersburg in PGD Gornja Radgona. Projekt poteka od maja 2019 do aprila 2021. Vreden je projekta 310.373,50 evra, od tega 263.817,47 evra prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj. V projektu Co_Operation želijo partnerji prispevati k boljšemu socialnemu in teritorialnemu sodelovanju. V ta namen bodo v lokalnem čezmejnem okolju prispevali k še tesnejšem sodelovanju med organizacijami, ki se ukvarjajo s preprečevanjem tveganj, in k tesnejšemu sodelovanju lokalnih oblasti na obeh straneh meje. V okviru tematskega cilja 11 se bodo spopadli predvsem s krepitvijo aktivnosti na področju skupnih usposabljanj civilne zaščite, gasilcev, Rdečega križa in nasploh z nadgrajevanjem boljšega sodelovanja med javnimi institucijami, državljani in drugimi. Velika ovira pri tesnejšem sodelovanju, ki je sicer že vzpostavljeno in delujoče, je še vedno sporazumevanje. Poznavanje jezika partnerjev na obeh straneh meje je nujno za izvajanje nalog ob naravnih nesrečah in drugih nevarnostih, ki ne omogočajo odlašanja pri reagiranju. Zakonodaja sicer v določenih primerih omogoča posredovanje npr. gasilcev ob nesrečah tudi v drugi državi na čezmejnem območju, vendar morajo biti za to izpolnjeni zakonski pogoji. Tega zaenkrat še ni, zato take aktivnosti zamujajo zaradi pridobivanja formalnih dovoljenj. V projektu želimo ustvariti razmere za podpis mednarodnega pravnega akta, ki bo takšna posredovanja omogočal.

Sodelovanje omenjenih organizacij in javnih organov na obeh straneh meje se je pokazalo v najboljši luči ob nedavnih migracijah prebežnikov iz držav, kjer se srečujejo z vojnami in drugimi humanitarnimi katastrofami. Begunci so bili nastanjeni v zbirnem centru v Gornji Radgoni, od koder so bili v dogovoru z avstrijskimi organi pospremljeni prek meje in sprejeti v Avstrijo. Zaradi dobrega sodelovanja ni beležili niti enega incidenta. Dobra organiziranost in povezanost je bila prepoznana tudi na državni ravni in zato je bilo to sodelovanje prepoznano kot dobra praksa, ki bi jo v okviru projekta želeli deliti z drugimi čezmejnimi območji in regijami.