Skip to content

Svetovni dan čebel priložnost za razpravo o izzivih ohranjanja čebel in aktivnostih za njihovo preživetje

Čez teden dni, 20. maja, bo Slovenija in z njo ves svet petič obeležila svetovni dan čebel, ki ga je Generalna skupščina OZN razglasila 20. decembra 2017. Leto 2022 je evropsko leto mladih, zato je glavna tema letošnje obeležitve mladi in čebelarstvo. Glavni namen svetovnega dne čebel je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo, v luči prehranske varnosti in globalne odprave lakote ter skrbi za okolje in biotsko raznovrstnost.

V ospredju svetovnega dne čebel se poudarja pomen čebel in drugih opraševalcev za trajnostno kmetijstvo, globalno preskrbo s hrano in odpravo lakote. Od opraševanja je namreč odvisna vsaka tretja žlica hrane. Čebele z opraševanjem kmetijskih rastlin zagotavljajo pomemben vir delovnih mest in dohodka za kmete, zlasti male in družinske kmetije v državah v razvoju, imajo pa tudi pomembno vlogo pri ohranjanju narave in biotske raznovrstnosti. Nujnost zaščite opraševalcev je jasna, saj jih posegi človeka v okolje ogrožajo, predvsem intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje z odpadki. Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem. Zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva se krči bivalno okolje čebel. Njihovo preživetje in razvoj vse bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe.

Slovenija je zato, na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, leta 2016, po predhodnem enoletnem širokem informiranju držav, institucij in najširše javnosti, v okviru OZN sprožila postopke za razglasitev svetovnega dneva čebel. Uradni postopki so v prvi fazi potekali v okviru delovnih teles Organizacije Združenih narodov za kmetijstvo in prehrano (FAO) v Rimu, v zaklučni fazi pa na pristojnem odboru in Generalni skupščini OZN v New Yorku. V obeh institucijah je bila z najširšo podporo držav članic sprejeta resolucija, ki poudarja pomen čebel in drugih opraševalcev za trajnostni razvoj in ohranitev našega planeta za prihodnje generacije. Namen pobude je svetovno javnost vsako leto opozoriti na pomembnost ohranjanja čebel in drugih opraševalcev ter opomniti na pomen čebel za kmetijstvo, okolje in za celotno človeštvo ter pozvati h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje.

Slovenija je predlagala, da se svetovni dan čebel zaznamuje v maju iz več razlogov. Takrat so čebele na severni polobli najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, obenem pa je v tem času potreba po opraševanju največja. Na južni polobli pa je tedaj jesen, čas spravila čebeljega pridelka ter s tem dnevi in tedni medu. 20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše, ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za to področje v tistem času.

Promocija svetovnega dne čebel prispeva k veliki prepoznavnosti Slovenije in slovenskega čebelarstva na svetovni ravni. Ta prepoznavnost na številnih področjih ponuja tudi priložnosti za nadaljnji razvoj in širitev na tuje trge. Eno od njih je vsekakor trženje znanja in kompetenc s področja čebelarstva. Priložnosti za razvoj so tudi na področju ponudbe slovenske čebelarske opreme, izvoza čebeljih proizvodov z višjo dodano vrednostjo itd. Poleg tega svetovni dan čebel prinaša priložnost tudi za ostale panoge gospodarstva, kot so turizem, trgovina, gostinstvo itd., kot tudi za splošno promocijo Slovenije na globalni ravni.

Slovenija in čebelarstvo

V Sloveniji imamo srečo, da se lahko s čebelo in njenim svetom pobliže spozna kdorkoli in deluje kot čebelar, saj imamo za to primerne naravne okoliščine in zelo bogato znanje, tradicijo in izkušnje, ki jih širijo čebelarji.

Slovenija ni le pobudnica svetovnega dne čebel, ampak že dolgo velja kot dežela čebelarstva. Že pred več kot 230 leti je znanje slovenskega podeželskega malega kmeta – čebelarja svetu predstavil Anton Janša (1734–1773), prvi učitelj čebelarstva na cesarskem Dunaju. Sto let pozneje je območje zaslovelo s svojo čebelo Apis mellifera carnica, ki je kmalu postala znana po vsem svetu.

Čebelarstvo je svojo sled pustilo tudi v ljudski umetnosti. Poslikane panjske končnice so del slovenske kulturne dediščine. Zanje velja, da so se, kot eno od poglavij ljudske umetnosti, ustvarjene večinoma od in za pripadnike nižjih (kmečkih) družbenih plasti, pojavile na delu slovenskega etničnega ozemlja po sredini 18. stoletja. Največkrat uporabljen panj v Sloveniji je tako imenovani AŽ panj, ki je poimenovan po Albertiju in Žnideršiču. Čebelnjaki so postali tipična arhitektura slovenskega kmečkega stavbarstva, tako da s svojo pojavnostjo še dandanes plemenitijo kulturno podobo slovenske krajine.

Slovenija je znana tudi po izobraževanju mladih čebelarjev. Prav mladi v čebelarstvu so v ospredju letošnje obeležitve svetovnega dne čebel. Mladi čebelarji se v Sloveniji izobražujejo tudi preko čebelarskih krožkov. Ti so v Sloveniji že dolgoletna tradicija. Vzpon so predvidoma doživeli v šestdesetih letih, leta 1977 pa je bilo organizirano tudi prvo državno tekmovanje mladih čebelarjev. Krožki delujejo na prostovoljni osnovi, od leta 2008 pa so dejavnosti čebelarskih krožkov na osnovnih in srednjih šolah podprte s sredstvi javne svetovalne službe v čebelarstvu. V letu 2021 se je po celi Sloveniji izvajalo 119 krožkov, vključenih pa je bilo približno 1491 mladih. Glavni namen čebelarskih krožkov je vzgoja otrok o pomenu čebelarstva in ekosistemski vlogi čebel. Otroci pridobijo pozitiven odnos do okolja in ohranjanje čebel ob spoznavanju čebeljih izdelkov in njihovih prednosti. Veliko otrok, ki so vključeni v krožek, se kasneje odloči tudi za opravljanje tega poklica. Slovenija bo prihodnje leto gostila tudi Mednarodno tekmovanje mladih čebelarjev.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

error: