Študentsko delo ali delozlom?

Klemen Šuligoj, mag. prava, sodniški pripravnik na Višjem sodišču v Ljubljani o kršitvah pri študentskem delu

V reviji združenja slovenskih pravnikov Pravna praksa, št. 7, 2020, zasledimo zanimivo razmišljanje mladega pravnika Klemena Šuligoja. Zaradi aktualnosti ga objavljamo v celoti:

“Študentsko delo” je začasno ali občasno delo za dijake, ki so že dopolnili 15 let, za študente in za udeležence izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja. Njegov namen je omogočiti pridobivanje delovnih izkušenj in zaslužka dijakom ter študentom v času izobraževanja, delodajalcem pa omogoča izbor morebitnih bodočih zaposlenih in pokrivanje izrednih kadrovskih potreb. Ker gre za specifično obliko dela, se za študentsko delo uporabljajo samo nekatere določbe Zakona o delovnih razmerjih, v praksi pa prihaja do izkoriščanja in številnih zlorab, ki terjajo podrobnejšo zakonsko ureditev ter poostren nadzor nad izvajanjem predpisov.

Zakonska ureditev in pravice študentov pri opravljanju dela …

Prva slabost študentskega dela je slaba in razpršena pravna regulativa. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)1 v 211. členu določa, da se za študentsko delo uporabljajo samo nekatere izrecno naštete določbe tega zakona. Od 1. januarja 2011 veljaven Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)2 je s 192. členom derogiral Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB),3 vendar določil, da se do začetka uporabe posebnega zakona, ki bo urejal posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom (ta še ni bil sprejet), za posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom še naprej uporabljajo določbe 5. do 8. člena (z izjemo 6.f člena) ZZZPB. Poleg tega se za študentsko delo uporabljajo nekatere določbe Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF),4 Zakona o zdravju in varnosti pri delu (ZVZD-1)5 ter številni drugi predpisi.

Bistven razlikovalni element med študentskim delom in opravljanjem dela v delovnem razmerju je začasnost oz. občasnost študentskega dela. To pomeni, da dijak oz. študent (v nadaljevanju: študent) dela ne opravlja nepretrgano, temveč lahko obseg dela prilagaja svojim rednim študijskim obveznostim, npr. tako, da na delo prihaja ob različnih urah dneva, na različne dni in z vmesnimi obdobji, ko dela ne opravlja. Zaradi tega se za študentsko delo uporabljajo le nekatere določbe ZDR-1, in sicer določbe o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih, posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, ter o odškodninski odgovornosti.6

Prepoved diskriminacije pomeni, da mora delodajalec študentu pri iskanju dela, v času trajanja pogodbenega razmerja in v zvezi s prenehanjem dela zagotavljati enako obravnavo ne glede na njegove osebne okoliščine (npr. narodnost, raso, veroizpoved itd.). Prepovedani sta neposredna in posredna diskriminacija zaradi katerekoli osebne okoliščine študenta, za diskriminacijo pa šteje tudi spolno in drugo nadlegovanje. Spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu vključuje kakršnokoli obliko neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Pomembna je določba, da študent, ki je žrtev diskriminacije ali trpinčenja, ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi trpinčenja. Prepoved diskriminacije pa zajema tudi dolžnost enake obravnave glede na spol. Delodajalec tako ne sme prostega dela objaviti samo za moške ali samo za ženske niti ne sme objava prostega dela nakazovati, da daje delodajalec prednost določenemu spolu, razen če spol ne predstavlja bistvenega in odločilnega pogoja za delo in je taka zahteva sorazmerna ter upravičena z zakonitim ciljem.7

Pravila o delovnem času določajo, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden, posamezen delovni dan pa lahko traja največ 10 ur. Delodajalec lahko v zakonsko določenih (izjemnih) primerih odredi tudi nadurno delo, ki lahko traja največ 8 ur na teden, 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto, vendar pa nadurnega dela ne sme odrediti osebi, ki še ni dopolnila 18 let. Pri enakomerni razporeditvi delovnega časa polni delovni čas ne sme biti razporejen na manj kot 4 dni v tednu. Delodajalec lahko začasno prerazporedi oz. zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov neenakomerno razporedi delovni čas, vendar pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden. O začasni prerazporeditvi delovnega časa je delodajalec dolžan študenta pisno obvestiti najmanj en dan pred razporeditvijo.

Določbe o odmorih in počitku študentu, ki dela polni delovni čas, zagotavljajo pravico do plačanega odmora v trajanju 30 minut, ki se všteva v delovni čas. Če študent dela krajši delovni čas, vendar najmanj 4 ure dnevno, ali v primeru začasne prerazporeditve delovnega časa, se dolžina odmora določi sorazmerno s časom, prebitim na delu. Študent ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki mora trajati nepretrgoma najmanj 12 ur, v primeru začasne prerazporeditve delovnega časa pa najmanj 11 ur. Poleg tega ima študent v obdobju sedmih zaporednih dni tudi pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur.

Na podlagi pravil o odškodninski odgovornosti je študent, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, škodo dolžan povrniti. Enako je tudi delodajalec dolžan študentu povrniti škodo, ki je slednjemu povzročena pri delu ali v zvezi z delom.

Osebe, ki še niso dopolnile 18 let starosti, uživajo posebno varstvo. Tako se jim ne sme naložiti del, ki objektivno presegajo njihove telesne in psihološke sposobnosti ali pri katerih so izpostavljeni dejavnikom tveganja in postopkom, iz katerih izhaja nevarnost za njihovo varnost, zdravje in razvoj. Njihov delovni čas ne sme biti daljši od 8 ur na dan in 40 ur na teden, dela pa ne smejo opravljati ponoči med 22. uro in 6. uro naslednjega dne. Če delajo najmanj 4 ure in pol na dan, imajo pravico do plačanega odmora med delovnim časom v trajanju najmanj 30 minut, ki se všteva v delovni čas. V vsakem primeru jim pripadata pravica do počitka med dvema dnevoma v trajanju najmanj 12 zaporednih ur in pravica do tedenskega počitka v trajanju najmanj 48 neprekinjenih ur.

V skladu s pravili o zdravju in varnosti pri delu je delodajalec tudi pri opravljanju študentskega dela dolžan skrbeti za varnost in zdravje študentov ter jim zagotavljati varne pogoje dela in varno delovno okolje. V skladu z oceno tveganja za posamezno delovno mesto je treba študentu zagotoviti vsa potrebna zaščitna sredstva (npr. delovno obleko, očala, rokavice ipd.) za varno opravljanje dela.

Pomembno je izpostaviti še, da je tudi pri opravljanju študentskega dela zakonsko določeno minimalno urno plačilo. ZUJF v 130.c členu določa, da bruto urna postavka pri opravljanju študentskega dela ne sme biti nižja od zneska minimalne plače, preračunanega na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, pri čemer se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. V praksi to pomeni, da od 1. januarja 2020 minimalna urna postavka za študentsko delo znaša 5,40 evra bruto oz. 4,56 evra neto.

… in stanje v praksi

Da v praksi delodajalci zlorabljajo institut študentskega dela, se govori že leta. Pred kratkim je javno debato o problematiki študentskega dela (in dela na splošno) sprožil Instagram profil Delozlom,8 na katerem so objavljena sporočila delavcev, ki navajajo številne kršitve zakonodaje in sporne prakse delodajalcev.

Najpogostejše kršitve so povezane s plačevanjem opravljenega dela. Že v fazi pridobivanja dela delodajalci kršijo pravila glede objav prostega dela, saj zlasti v gostinstvu v oglasu izrecno izpostavijo, da iščejo zgolj ženske. Poleg tega se delodajalci poslužujejo instrumenta poskusnega dela oz. uvajanja v delo, za katero študentom ne nudijo plačila. Treba je vedeti, da podlago za opravljanje študentskega dela predstavlja študentska napotnica, v kateri so določeni vsi bistveni elementi razmerja. Če študent (poskusno) delo opravlja brez napotnice, gre za delo na črno, ki je prepovedano in za katero sta tako delodajalec kot tudi študent lahko kaznovana z globo za prekršek. Ob izdaji napotnice pa je med delodajalcem in študentom vzpostavljeno pogodbeno razmerje, v okviru katerega je delodajalec študentu za vsako opravljeno delo dolžan zagotoviti plačilo v skladu z dogovorom. Prav neredno plačilo (v nekaterih primerih so delodajalci s plačilom zamujali tudi več mesecev), plačilo delno z nakazilom na podlagi napotnice, delno pa “na roke” ali nasploh neizplačevanje dohodka se zdi naslednja pogosta praksa delodajalcev. Študenti se lahko tej nevarnosti vsaj delno izognejo tako, da se pred začetkom opravljanja dela pozanimajo o poslovanju delodajalca in preverijo, ali je ta na seznamu neplačnikov, objavljenem na spletni strani https://www.neplacniki.info .

Številni so tudi primeri, ko delodajalci kršijo določbe o delovnem času ter pravici do odmora in počitka. Zasledimo primere, ko delodajalec od študenta zahteva delo tudi po 12 ali več ur dnevno skozi daljše časovno obdobje ali študentu nalaga vsakodnevno nočno delo. Pri tem nekateri delodajalci o takem delovniku študente obvestijo šele nekaj ur pred pričetkom opravljanja dela ali od njih šele med opravljanjem dela zahtevajo, da na delu ostanejo dlje, kot je bilo dogovorjeno. Možnost izostanka z dela pogojujejo s tem, da študent najde ustrezno zamenjavo ali mu sploh ne omogočijo izraziti svojega mnenja oz. navedbe razlogov, zakaj dela v določenem terminu ne more opravljati. Dodatno kljub večurnemu opravljanju dela delodajalci ne omogočajo pravice do odmora med delom, kar privede do situacij, v katerih študenti kljub 10- in večurnem delovniku v tem času ne morejo na malico, ali še huje, jim delodajalec ne dovoli zapustiti delovnega mesta niti za opravljanje male potrebe.

V oči pa nenazadnje bodejo tudi redkejši, a nikakor zanemarljivi primeri zlorab, ki se zdijo skoraj neverjetni. Nekateri delodajalci se poslužujejo praks, da delavcem zaračunajo oz. od plačila odbijajo stroške inventure, stroške med delom zaužite hrane in pijače, stroške izgubljenih ali pokvarjenih izdelkov ipd. Ena izmed študentk je pričala celo o tem, da je bila po celem mesecu dela po obračunu plače ona delodajalki dolžna plačati nekaj evrov, ker ji je delodajalka od plačila trgala denar za domnevno manjkajoče mleko in sok. Naravnost grozljive pa so tudi izpovedi nekaterih študentk o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu ter pričevanja o trpinčenju ter javnem izpostavljanju zaradi določene veroizpovedi.

Kako ukrepati v primeru kršitev?

Če študent meni, da delodajalec krši njegove pravice pri opravljanju študentskega dela, je priporočljivo, da se na delodajalca najprej obrne sam in ga s pisnim dopisom (pisna oblika je potrebna zaradi dokazovanja) pozove k izpolnjevanju obveznosti. Hkrati lahko o kršitvi obvesti posrednika dela (študentski servis), ki pomaga pri rešitvi spora, nekateri pa nudijo tudi možnost izplačila zaslužka in nato sami terjajo poplačilo od delodajalca.

Študent lahko o kršitvah pravic kadarkoli opozori Inšpektorat RS za delo,9 ki je na podlagi 215. člena ZDR-1 ter Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN)10 pristojen za nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih delovnopravnih predpisov. To stori z oddajo vloge,11 ki naj vsebuje natančno navedbo delodajalca in čim več podatkov o okoliščinah kršitve ter naj bo podprta s čim več dokazi o kršitvi. Študent lahko prijavo poda anonimno, Inšpektorat pa v nobenem primeru ne sme razkriti podatkov o prijavitelju, saj je na podlagi 16. člena ZIN dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Če prihaja do množičnih kršitev, je priporočljivo tudi, da študenti podajo vsak svojo prijavo oz. da študent poda prijavo za vsako posamezno kršitev, saj Inšpektorat praviloma ukrepa hitreje v primeru resnejših ali množičnih kršitev. Če so v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovljene kršitve, lahko Inšpektorat delodajalcu izreče globo za prekršek, ki za najtežje kršitve znaša od 3.000 do 20.000 evrov.

Nenazadnje pa lahko študent poleg navedenega zahteva tudi sodno varstvo. Študent ima pravico od delodajalca pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oz. da svoje obveznosti izpolni. Če delodajalec v roku 8 delovnih dni po vročeni pisni zahtevi ne izpolni svoje obveznosti oz. ne odpravi kršitve, lahko študent v roku 30 dni zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Tako lahko npr. študent, ki delo sicer formalno opravlja kot študentsko delo, dejansko pa so podani vsi elementi delovnega razmerja, zoper delodajalca vloži tožbo in zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Prav tako lahko študent po poteku osemdnevnega roka za izpolnitev obveznosti, če delodajalec obveznosti ne izpolni, predlaga posredovanje inšpektorja za delo. Ta lahko posreduje v sporu z namenom, da študent in delodajalec sporazumno rešita spor. Ne glede na osemdnevni rok za odpravo kršitev lahko študent svoje denarne terjatve do delodajalca uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

Vrzeli v ureditvi študentskega dela

Glede na zgoraj navedeno problematiko študentskega dela in ob upoštevanju dejstva, da se na probleme s študentskim delom opozarja že dolga leta, je na mestu vprašanje, kako situacijo izboljšati. V prvi vrsti velja razmisliti o sprejemu zakona, v katerem bi se na enem mestu uredila vsa vprašanja v zvezi s študentskim delom, kar bi pripomoglo ne le h koherentnosti, temveč tudi k večji pravni varnosti.

Najprej bi bilo treba institut študentskega dela natančneje definirati. Sedanja opredelitev, da gre za začasno ali občasno delo dijakov ali študentov, je skopa, ohlapna in ne pove, kolikšen obseg dela še sodi v okvir začasnosti oz. občasnosti, saj je primarna aktivnost študentov vendarle študij. Nadalje študentska napotnica preskopo ureja medsebojne pravice in obveznosti med študentom in delodajalcem, širok prostor za dogovarjanje pa delodajalci radi izkoriščajo v svoj prid. Urediti je treba tudi nekatera vprašanja, ki trenutno niso pravno urejena.

Zakon tako za študentsko delo ne ureja pravice do povračila stroškov prehrane in prevoza (ki pripada “običajnim” delavcem), za kar ni videti utemeljenega razloga. Povračilo teh stroškov je mogoče samo v primeru izrecnega dogovora med študentom in delodajalcem, kar posledično pomeni, da so študenti te stroške bodisi dolžni nositi sami bodisi v primeru dogovora o povračilu delodajalec te stroške nakaže na enak način kot plačilo za opravljeno delo, posledično pa so ti tako kot plačilo predmet obdavčitve. Čeprav je v okviru študentskega dela mogoče opravljati nadurno delo, nočno delo in delo ob nedeljah ter dela prostih dneh, študentu ne pripadajo dodatki za delo v teh posebnih pogojih dela. Prav tako je nemalo delodajalcev, ki svoje kadrovske potrebe namesto z zaposlovanjem delavcev pokrivajo s študenti, zato velja razmisliti o omejitvi študentskega dela na določeno število delovnih dni ali ur.

Na koncu je treba izpostaviti še dejstvo, da je izjemno pomembno tudi ozaveščanje mladih o njihovih pravicah. Mnogi se svojih pravic ne zavedajo in menijo, da morajo delo opravljati tako, kot to zahtevajo delodajalci, ki pa se v nekaterih primerih tudi zmotno sklicujejo na (celo izmišljene) določbe ZDR-1. Izobraževanje mladih o njihovih pravicah ter opozarjanje na kršitve oz. nedopuščanje, da do tako grobih posegov sploh pride, sta vzvoda, ki lahko pomembno vplivata na izboljšanje stanja.

Opombe:

1 Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl.

2 Ur. l. RS, št. 80/10 in nasl.

3 Ur. l. RS, št. 107/06 in nasl.

4 Ur. l. RS, št. 40/12 in nasl.

5 Ur. l. RS, št. 43/11.

6 Člen 211 ZDR-1.

7 Člen 27 ZDR-1.

8 https://www.instagram.com/delozlom/ .

9 https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/inspektorat-za-delo/ (10. 2. 2020).

10 Ur. l. RS, št. 43/07.

11 https://e-uprava.gov.si/podrocja/drzava-druzba/inspekcijski-postopki/prijava-inspekciji-delo.html (10. 2. 2020).

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: