četrtek, 27 februarja, 2020

Govedorejci radgonskega območja spregovorili o narejenem in načrtih

Na Turistični kmetiji “Pri Alenki” na Gornjih Ivanjcih, je potekal letni zbor članic in članov Rejskega društva (RD) za lisasto pasmo Gornja Radgona, na katerem je članstvo, v navzočnosti nekaterih gostov, pregledalo opravljeno v letu 2019, ter se dogovorilo o aktivnostih v letošnjem letu. Omenjeno društvo, ki ga uspešno vodi predsednik Drago Cetl, sicer z okoli 160 članic in članov sodi med najštevilčnejša, s pestrim naborom aktivnosti pa tudi med najaktivnejša tovrstna društva v pomurski regiji. Tam sicer deluje šest društev, dve na desnem, prleškem in štiri na levem, prekmurskem bregu reke Mure in so povezane v Pomursko zvezo govedorejskih društev. Na letnem zboru članov RD Gornja Radgona so po hitrem postopku ugotovili, da so v minulem letu izpolnili vse načrtovane aktivnosti, katerih je na zadovoljstvo članstva bilo veliko. Na zboru, kjer sta prisotne govedorejce in goste, med drugimi pozdravila in spregovorila o pogojih poslovanja, tudi direktor Kmetijske zadruge Radgona, Danilo Rihtarič, in Mlekarske zadruge Ptuj, Janko Petrovič, so podelili nagrade za uspešno organizacijo prikaza »korekcija parkljev«, in sicer kmetiji Vamberger iz Bolehnečicev, ter kmetiji Kramberger – Pintarič iz Zbigovcev, za opravljene Zootehniške storitve Kokol. Prav tako je nagrado prejela naj mlada kmetica Slovenije Brigita Petek, ki je mimogrede tudi članica upravnega odbora društva.

Kot je na zboru bilo slišati so v ospredju delovanja društva v letu 2019 bile aktivnosti povezane z usposabljanjem in izobraževanjem članstva. Gornjeradgonski govedorejci, ki so preko pomurske zveze povezani v nacionalno Zvezo združenj rejcev govedi lisaste pasme Slovenije, prihajajo iz štirih občin (Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici), torej z območij, kjer se lahko pohvalijo z najvišjimi rejskimi dosežki za krave lisaste pasme v državi. Kot je na zboru povedal Drago Cetl, ki je kot peti naloge predsednika društva prevzel v začetku leta 2018, se je po nizanju lanskih aktivnosti s programom dela usmeril tudi v letošnje. Izmed aktivnosti iz leta 2019 je še posebej izpostavil strokovno ekskurzijo v Bruselj, kamor jih je povabil poslanec Evropskega parlamenta Franc Bogovič. „V mesecu juniju smo se z dvema avtobusoma odpravili na ekskurzijo Od opravila do opravila po Celjskem. Najprej ogled tovarne SIP, kjer sta nas prijazno sprejela Ivanka in Jani. Po ogledu in okrepčilu pa smo obiskali kmetijo Flis, na kateri imajo proizvodnjo in domačo predelavo mleka. In že smo pri sejmu AGRA, kjer smo skupaj z Zvezo lisaste pasme organizirali dan govedorejcev iz celotne Slovenije. Našim članom pa smo še podarili vstopnice za sejem. V mesecu oktobru se je upravni odbor srečal s sodelujočimi podporniki in sponzorji na sejmu AGRA in jih pogostil na turistični kmetiji Fleisinger. Rejsko društvo se je v sredini decembra podalo na gorenjsko, kjer smo obiskali kmetijo, ki ima molzišče Rotolaktor in 120 krav. Nato pa smo obiskali še manjšo kmetijo z 22 kravami, kjer mleko in meso predelujejo ter prodajajo na domu. Konec decembra pa smo organizirali predstavitev Korekcija parkljev skupaj z Veterinarsko ambulanto Šantl na kmetiji Vamberger iz Bolehnečicev in Zootehniške storitve Kokol na kmetiji Kramberger – Pintarič iz Zbigovcev“, je med drugim dejal Cetl, ki ni pozabil niti odmevno okroglo mizo, ki so jo, v sodelovanju z KGZS – Zavod MS organizirali na Pomurskem sejmišču.

Podobne izobraževalne aktivnosti čakajo društvo tudi v letu, ki se je začelo, in sicer bodo najprej organizirali predavanje, kjer bodo govorili o tem kako pridelati najboljšo travno silažo in kako izbrati bika za določeno kravo. Prav tako sledi predavanje v sodelovanju s KZ Gornja Radgona, kjer bodo govorili o stanju odkupa mleka in govejega mesa ter o mikroorganizmih. „V mesecu marcu bomo imeli predavanje v sodelovanju z Mlekarsko zadrugo Ptuj, kjer bodo teme: Pričakovanje na trgu s surovim mlekom v 2020; Digitalni dermatitis in diferencialno število somatskih celic; Oskrba presušenih krav. V maju sledi ekskurzija po Prekmurju (Od opravila do opravila), v mesecu juliju bomo organizirali še kakšno celodnevno ekskurzijo. Na sejmu AGRA bomo spet organizirali ogled sejma in druženje slovenskih govedorejcev, ter vse pogostili z mesom vola z ražnja“, je med drugim dejal predsednik društva Cetl, ki je dodal, da bodo tudi v letošnjem novembru in decembru organizirali še kakšna strokovna predavanja.

Po videnem in slišanem na zboru članstva je več kot jasno, da se rejci lisaste pasme z območja Gornje Radgone, kljub evidentnim težavam niso predali usodi. Zavedajo se namreč, da samo tarnanje nikomur ne bo rešilo problema, zato se je potrebno boriti z vsemi silami, kot so dejali. Da je govedorejska panoga v Sloveniji na razpotju, govori namreč podatek, da se je število kmetijskih gospodarstev, ki redijo govedo iz 46.736 v letu 2003 zmanjšalo na 32.805 leta 2016, torej za 30 %, število rej s kravami pa se je znižal kar za 45 %. Na račun koncentracije, ki danes znaša 15,8 živali na kmetijo (7,3 krav/kmetijo), kar pa pomeni za kmetije, zvesti govedoreji, rast za 74 % oziroma pri kravah za 57 %, je število živali konstantno in je konec leta znašalo dobrih 477 tisoč. Prireja kravjega mleka in mesa govedi sta najpomembnejši proizvodni usmeritvi slovenskega kmetijstva, saj mleko prispeva k skupni vrednosti kmetijske proizvodnje okoli 15 %, k vrednosti živinoreje pa okrog 33 %; pri govejem mesu pa sta ti številki 11 do 13 % in okoli 28 %.

Govedoreja na območju KGZ Murska Sobota ima dva obraza: na desnem bregu Mure, torej v Prlekiji in na Štajerskem, je v razcvetu, v Prekmurju v globoki krizi. Od dobrih 6.500 pomurskih kmetijskih gospodarstev jih govedo redi le še 1.244, od tega jih ima 965 v hlevih krave. Vseh govedi v pokrajini ob Muri je le še 31.022, od tega je 8.977 krav. Tudi zato je dovedoreji v Sloveniji potrebno v novem programskem obdobju dati posebno pozornost, saj je povezana tudi z ohranjanjem poseljenosti in urejenosti slovenske krajine. Drago Cetl, predsednik radgonskega govedorejskega društva pravi, da „je z tega aspekta zelo pomembno, da preprečimo nazadovanje panoge, kateri smo priča v zadnjem obdobju in vzpostavimo okolje, v katerem bo tudi majhnemu slovenskemu kmetu omogočeno delati in preživeti, s tem pa zagotoviti urejenost slovenske pokrajine.“ Vpliva na preživetje številčno največjega segmenta kmetij v Sloveniji. Omogoča vir preživetja veliko kmetijam, ki živijo in kmetujejo tudi v manj prijaznih okoljih, kjer so pogoji za kmetovanje zelo težki, še pravi.

Velika težava v tem trenutku je tudi neurejen status kmetov, ki predajajo svoje kmetije svojim naslednikom. Pohvalno je, da kmetijska politika podpira mlade prevzemnike, a žal hkrati pozablja, da so tisti, ki so kmetije predali, prepuščeni sami sebi. Ukrep v prejšnji finančni perspektivi je z uvedenimi rentami omogočila dostojne pogoje za preživetje vse do upokojitev.

Tags: , , ,

0 Comments

Leave a Comment

error: