torek, 25 februarja, 2020

Marica in Slavko Lončarič obeležila diamantno poroko in njenih osemdeset

Za Marico Lončarič iz Lokavcev pri Negovi je 23. januar gotovo najbolj srečen datum v življenju. Kako tudi ne, ko pa se je natančno tega dne pred osmimi stoletji rodila, pred šestimi pa tudi poročila. Torej je letos, prav na dan, ko so se po kar nekaj meglenih in turobnih dneh, nad negovskim delom Slovenskih Goric, pojavili prijetni sončni žarki, imela pravi vzrok za dvojno praznovanje. Pravzaprav je s svojim življenjskim sopotnikom, možem Slavkom, brez posebnega pompa in razkošja, v domači hiši, kjer ima sedež tudi na daleč znano podjetje Montaža Lončarič, predvsem prejemala darila in čestitke, oba za visok skupni življenjski jubilej, ona sama pa še za okrogel osebni jubilej. Odločila sta se namreč, da bosta svoj jubilej obeležila v družbi svojih najdražjih, treh otrok, štirih vnukov in pravnukinje, ter še nekaj drugih svojcev, sorodnikov in prijateljev. Ob ganljivih čestitkah se je slavljencema tu in tam orosilo oko…

Prav prijateljev in znancev imata Lončaričeva zelo veliko, saj sta kot dolgoletna podjetnika znana ne le na območju Gornje Radgone, Pomurja in Štajerske, temveč po vsej Sloveniji in še marsikje po Evropi. Marija in Slavko Lončarič domujeta v Lokavcih, kjer sta dom in sedež podjetja Montaža Lončarič, katerega prostori so zrasli na Halužjakovi domačiji, ki sta si jo zakonca kupila pred davnimi leti, da bi si uredila lastni dom. Življenje Marice in Slavka Lončariča je bilo vseskozi pestro in razgibano, zato ga je v kratkih besedah težko opisati. Marija, dekliško Ploj, se je rodila 23. januarja 1940 v Obratu pri Benediktu. Po osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Benediktu, se je šolala na Kmetijski šoli in se zaposlila kot administrativna delavka. Po poroki se je posvetila administrativnim in knjigovodskim delom v moževem podjetju. Ob tem je skrbela za gospodinjstvo in vzgojo hčerk: Tatjane in Irene, ter sina Srečka. V hišo je vzela tudi tri mesece staro Zdenko, kateri je bila, vse dokler ni odrasla, njena druga mama. Marico in Slavka sedaj s svojimi obiski razveseljujejo vnuki Mitja, Manuel, Matej in Rok, ter Mitjeva hčerka, pravnukinja Ella. Marica je bila, in je še danes, velika opora možu pri njegovih prizadevanjih, tako v privatnem kakor tudi v podjetniškem življenju, kjer se potrjuje, da „za uspešnim moškim stoji uspešna ženska“. To Marica tudi je, saj je skozi vso življenje možu stala ob strani mu pomagala in ga podpirala pri njegovem delu in ustvarjanju. V življenju ji veliko pomeni delo na vrtu in vinogradu. Njun dom tudi danes, ko zdravje nekoliko peša, krasijo rože, ki jih z veseljem neguje in so njena velika ljubezen. Svoj vrt neguje kakor so ga nekoč obdelovale podeželske gospodinje. V njem ob zelenjavi rastejo tudi rože. Skupaj z možem najde zadovoljstvo pri obdelavi vinograda. Veseli se obiskov otrok z njihovimi družinami, ki jima vedno stojijo ob strani, ko potrebujeta kako pomoč.
Slavko Lončarič se je rodil 11. maja 1937 v Negovi. Že kot otrok je izgubil mater, katero je nadomeščala, kot je sam dejal, dobra mačeha Marija, ki jo je kot vdovec poročil njegov oče Alojz. Osnovno šolo je obiskoval v Negovi. Kakor mnogi podeželski otroci, se je tudi Slavko hitro osamosvojil. Prvo zaposlitev je našel v tedanji Zadrugi, nato pa v podjetju Klemos v Lenartu. Ob delu se je izpopolnjeval in se podal med obrtnike. Bil je uspešen obrtnik in je vseskozi napredoval. V najboljših časih je zaposloval tudi več kot 60 delavcev, ki so bili v večini bližnji domačini. Mnogi so se pri njem izučili krovsko-kleparskega poklica. Z upokojitvijo je podjetje in vodenje predal hčerki Tatjani in njenemu možu Miranu Lapiju. Sam je v podjetju obdržal 30 odstotkov lastništva, v njem pa deluje kot prokurist. Slavko je bil in je še aktiven v pri družbenopolitičnem delu v KS Negova in v občini Gornja Radgona. Dejaven je tudi v društvih, zlati v PGD Negova, katerega je v nekaj mandatih vodil kot predsednik. Njegova zasluga je, da imajo gasilci nov sodoben in prostoren gasilki dom ter sodobno gasilsko opremo. V KS Negova ima velike zasluge na področju razvoja infrastrukture in drugih področij. Kot ljubitelj narave je posvetil del življenja lovstvu in članstvu v Lovski družini Negova, kjer je opravljal številne društvene funkcije Vidni so tudi njegovi sledovi pri izgradnji lepega lovskega doma, ki stoji v Črnem Hočju pri Negovi. Lončaričeva, ki sta tudi danes aktivna v številnih društvih in organizacijah, sta za svoje življenjsko delo prejela številna priznanja in nagrade. Zlasti Slavko, ki je med drugim, za vse kar je naredil za širšo skupnost, tudi častni občan Občine Gornja Radgona. Kot sam pravi je za vse njegove uspehe zaslužna tudi žena Marica, s katero uživa že polnih šest desetletij.

Gasilca od glave do pete

Diamantna zakonca Marica in Slavko Lončarič sodita med najbolj dejavna človeka z negovskega in tudi radgonskega območja, saj je težko našteti vsa društva in organizacije, v katerih sta med svojim plodnim in pestrim življenjem, tako ali drugače delovala. In med slednjimi je tudi gasilstvo, in zato ne preseneča, da ju je ob dvojnem okroglem jubileju obiskala, ju obdarila in jima čestitala delegacija PGD Negova, predsednik Štefan Pucko, tajnica Suzana Gjergjek Pucko, ter starejši članici Elica Starovasnik in Alojzija Kaučič. In oba sta si gotovo zaslužila čestitke in darila, saj sta dejansko gasilca od glave do pete. Slavko je član PGD Negova že od 1.1.1956 (torej že več kot 64 let), vmes je bil več mandatov tudi predsednik, opravljal pa je še druge funkcije. Jubilantka Marica pa je zraven stopila 20 let pozneje, 26.5.1976, a je vseeno že 44 let dejavna članica društva.

Tags: , , ,

0 Comments

Leave a Comment

error: