četrtek, 20 februarja, 2020

Koronarci Pomurja s predavanjem in druženjem zaključili leto 2019

Koronarno društvo Radenci, ki združuje 140 članic in članov s širšega območja severovzhodne Slovenije, vse od Lenarta, Gornje Radgone, Murske Sobota, Lendave in Ljutomera, poleg drugih dejavnosti, nenehno skrbi tudi za strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge zainteresirane seznanjajo različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji. In ob izteku leta 2019 so v hotelu Radin v Radencih, pred družabnim srečanjem, uradnim zaključkom leta 2019, združili še eno (skupaj šesto v letu) odmevnih strokovnih predavanj. Po predavanjih z naslovom: Možganska kap, zdravljenje in dejavniki tveganja (predavatelj: Štefan Horvat, dr. med spec. int.); Kronično srčno popuščanje – poslušajmo svoje srce in ukrepajmo (Sonja Vidovič Rauter, dr. med. spec.int in kardiovaskularne medicine); Povišani krvni pritisk (Julija Tepeš, dr. med, spec. int. in kardiovaskularne medicine); dveh predavanj Sonje Vidovič Rauter, dr. med, spec. interne in kardiovaskularne medicine, v okviru projekta Pametne vasi za jutri v občini Apače (Koronarna bolezen-srčni infarkt, angina pektoris, ter Koronarna bolezen-dejavniki tveganja), je ob izteku leta na programu bilo še zadnje letošnje odmevno predavanje Vlaste Petric, dr. med, spec. int. revmatologinje na temo: Revmatske bolezni kot dejavnik tveganja in smiselna uporaba analgetikov.

Kar polovica članstva in še nekaj drugih obiskovalcev, skupaj nekaj več kot 70 ljudi je prisluhnilo aktualnem in zanimivem predavanju prim. Vlaste Petric iz Splošne bolnišnice Murska Sobota, ki je na preprost in vsem razumljiv način predstavila sicer hudo bolezen, katere se mnogi niti ne zavedajo. Nazorno je prikazala številne vrste revmatskih obolenj, predvsem pa njihovo nujno zdravljenje, brez katerega bi posledice lahko bile zelo hude, pogosto pa se končajo tudi s smrtjo. Po slišanem v dobri uri predavanja in odgovarjanja predavateljice na vprašanja poslušalcev, se je izpostavilo, da je vnetni revmatizem bistveno bolj nevarna bolezen, kot se je doslej vedelo v širši javnosti. Predvsem je nevarno za ljudi s kardiovaskularnimi boleznimi, bistveno pogostejše so možnosti srčnega infarkta in tudi možganske kapi.

Zdravniki revmatologi poznajo številne revmatične bolezni, žal pa si ljudje revmatične težave in revmatične bolezni razlagajo zelo po svoje. Različne revmatične težave še ne pomenijo, da ima bolnik revmatično bolezen. Danes poznamo številne revmatične bolezni, ki nastanejo zaradi različnih, zaenkrat še ne povsem razjasnjenih zunanjih in notranjih telesnih dejavnikov. Pri nekaterih revmatičnih boleznih je v ospredju vnetje notranje sklepne ovojnice (artritis) in nasadišč hrbteničnih vezi (spondilitis), pri drugih spremembe na sklepnem hrustancu (osteoartroza), pri tretjih na obsklepnih delih (zunajsklepni revmatizem). Poleg gibal je lahko prizadeto celo telo, tudi koža, mišice, čutila, živčevje in druga tkiva ter notranji organi (sistemske bolezni vezivnega tkiva). Revmatičnih bolezni je več kot sto. Med seboj se razlikujejo po simptomih, znakih, spremembah, bolezenskem dogajanju, diagnostičnem opredeljevanju in zdravljenju. Pri skoraj vseh so prisotne bolečine, ki poleg drugih simptomov in znakov opozarjajo, da je v telesu nekaj narobe.

Revmatične bolezni v grobem delimo v pet velikih skupin. Klinične značilnosti, ki se pojavljajo pri eni bolezni, so lahko povsem odsotne pri drugi. Včasih so si med seboj podobne, kar lahko povzroča težave pri diagnostičnem opredeljevanju. Značilnosti posameznih bolezni so vezane tudi na starost in spol. Za nekaterimi revmatičnimi boleznimi lahko zbolijo že otroci, druge so značilne za starostnike. Revmatoidni artritis in nekatere sistemske bolezni vezivnega tkiva, kot sta sistemski eritematozni lupus in Sjögrenov sindrom, so veliko pogostejše pri ženskah, protin in ankilozirajoči spondilitis pa pri moških. Skupine najpogostejših revmatičnih bolezni so: osteoartroza, zunajsklepni revmatizem, vnetne revmatične bolezni, s kristali povzročena sklepna vnetja, sistemske bolezni vezivnega tkiva.

Osteoartroza sklepov in hrbtenice je zelo pogosta revmatična bolezen, predvsem pri starejših. Povzročajo jo številni dejavniki. Glavno bolezensko dogajanje najprej poteka na sklepnem hrustancu, na hrbtenici pa na medvretenčni ploščici in malih sklepih med vretenci. Zunajsklepni revmatizem je skupina bolezni, pri katerih so lahko vnetno ali drugače prizadeti zunajsklepni deli (vezi, kite, kitne ovojnice, sluzne vrečke, nasadišča kit in mišic na kost). V to skupino spada tudi bolezen, ki jo imenujemo sindrom fibromialgije. Vnetne revmatične bolezni ponavadi prizadenejo en sklep (artritis) ali več sklepov (poliartritis). Pri artritisu vnetje poteka na notranji sklepni ovojnici, nato se spremembe razširijo še na druge sklepne dele. Poznamo tudi revmatično vnetje na nasadiščih hrbteničnih vezi, tedaj govorimo o spondilitisu. Pri spondilitisu se vnetje najprej ali sočasno pojavi na sklepih med križnico in medenico, to je na sakroiliakalnih sklepih, kar imenujemo sakroiliitis. Možno je tudi vnetje na nasadiščih vezi v okolici različnih sklepov (entezitisi). Včasih se sklepna vnetja, ki jih imenujemo reaktivni artritisi, pojavljajo po okužbah dihal, sečil, črevesja, nato pa praviloma po nekajmesečnem trajanju minejo. Vnetje sklepov in hrbtenice se lahko pojavi tudi pri vnetnih črevesnih boleznih, kot sta Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis. S kristali povzročena sklepna vnetja povzročajo različni kristali, ki se odlagajo in nabirajo v raznih delih sklepa ter povzročajo akutna, dostikrat zelo burna sklepna vnetja. Najpogostejša bolezen iz te skupine je protin, pri katerem povzročajo vnetje uratni kristali, sledi psevdoprotin, pri katerem so »krivci« za vnetje kristali kalcijevega pirofosfata. Sistemske bolezni vezivnega tkiva so skupina revmatičnih bolezni, ki so lahko smrtno nevarne, vendar so na srečo redkejše. Vzroka teh bolezni še ne poznamo. Prizadeto je lahko celo telo. Neznani zunanji dejavniki sprožijo nepravilen odziv imunskega sistema, nastajati začnejo t. i. avtoprotitelesa, ki napadejo lastno telo in povzročijo okvaro različnih organov in tkiv. To imenujejo avtoimunsko dogajanje.

Za zdravljenje revmatičnih bolezni imamo na voljo številna zdravila, ki jih uporabljamo že vrsto let. Pri nekaterih boleznih, npr. osteoartrozi brez vnetja, lahko lajšamo bolečine samo s protibolečinskimi zdravili – analgetiki (paracetamol, tramadol). Druga skupina zdravil so nesteroidni antirevmatiki, ki jih imenujemo tudi simptomatska zdravila. Ta zdravila blažijo tako bolečine kot sklepno vnetje. Možna je tudi kombinacija nesteroidnih antirevmatikov z analgetiki. Tretja skupina zdravil so imunomodulirajoča zdravila, ki vplivajo na imunski odziv in na ta način umirjajo vnetje. Močna protivnetna zdravila so tudi glukokortikoidi, ki prav tako vplivajo na nekatere imunske procese. Zadnja leta imamo na voljo tudi biološka zdravila, ki zavirajo delovanje določenih beljakovin, ki so predvsem posredniki vnetja, zato jih imenujemo tudi selektivna zdravila. Žal so biološka zdravila, ki so pridobljena na zapleten način, zelo draga in zato težje dostopna. Ovira pri uporabi bioloških zdravil je tudi njihova oblika, saj so zaenkrat na voljo le v injekcijah, ki se jih daje podkožno ali kot infuzijo v veno. Predpisujejo jih predvsem bolnikom s hujšimi oblikami vnetnih revmatičnih bolezni, pri katerih so bila druga imunomodulirajoča zdravila neučinkovita. Biološka zdravila so učinkovita pri približno 60 do 75 odstotkih bolnikov.

Tags: , , , ,

0 Comments

Leave a Comment

error: