četrtek, 20 februarja, 2020

Kako je „Božiček“ Slovenskih novic razveselil tričlansko družino Szomi, ki težko živi, a se obeti bistveno boljši

Dandanes, v 21. stoletju, v socialni, pravni in demokratični državi Sloveniji, gotovo bi veliko tistih, ki bi razumeli, da ljudje živijo v podrtijah, da jim je ogroženo tudi golo življenje, da o tem, kar vse jim v življenju primanjkuje niti ne govorimo. Še težje je verjeti, da ljudje v tem času v bivališču nimajo tekoče vode, kot je to primer z očetom, 80-letnim Albertom in 77-letno mamo Jolando, ter njunim 39-letnim sinom Albertom, ml. Szomi iz Radmožancev, nedaleč od Lendave. Odkar smo julija in avgusta letos pisali o njihovih težavah, je na pomoč priskočilo kar nekaj organizacij, na čelu z RKS – Območno združenje Lendava. In čeprav se stanje bistveno izboljšuje pa družini še vedno primanjkuje veliko tega. Zato niti ne preseneča radost in zadovoljstvo ob našem vnovičnem obisku, ko smo jim izročili tudi pomoč naših bralcev, ki so jih nakazali na račun Krambergerjevega sklada. Jolanda in oba Alberta, ki dejansko živijo v veliki bedi, so se veselili, kot majhni otroci, ko jih v zadnjem času obiskujejo trije dobri bradati možje. Kako tudi ne, ko pa bo potrebno v nadomestno stanovanje, saj se je prejšnje bivališče porušilo, najprej napeljati vodovod in do konca urediti kopalnico, nato pa še sobi v katerih bodo spali. Vsi trije se veselijo, da bodo prvič v življenju v svojem bivališču imeli tekočo vodo, poleg tega pa tudi stranišče in kopalnico, invalidna gospodinja Jolanda pa je še posebej vesela, da bo pri svojih 77 letih lahko perilo prala v stroju, s čem bo nekoliko spočila svoji utrujeni roki, ko je vedno, poleg perila, tudi vso posodo morala „ribati“, večinoma v mrzli vodi pred hiško.

Čeprav so se težave družine Szomi začele že pred leti in desetletji, reševanje pa poleti letos, nekoliko bolj pospešeno po podrtju njihovega prejšnjega bivališča, avgusta letos, trije ljudje skupaj stari skoraj 200 let, bodo najmanj še to zimo v nemilosti. Prav pomanjkanje finančnih sredstev je osrednji problem, kajti povsod se zaustavi prav zaradi denarja. Po podrtju hiše, v kateri so bivali, je Rdeči križ Slovenije-Območno združenje Lendava, družini Szomi, s pomočjo Občine Lendava nabavil bivalno hiško. Ker je mobilna hiška sposojena za eno leto, družina seveda ni želela zapustiti domačega okolja ter živali in zemlje za katero skrbijo, da jim je potrebno omogočiti dokaj dostojno življenje. „Center za socialno delo Lendava, Občina Lendava, društvo Zarja in RKS – OZ Lendava ter družina Szomi, smo ustanovili multidisciplinarni tim, v katerem smo se dogovarjali in iskali opcije za družino ter jim omogočili lepšo prihodnost oziroma neko normalno, človeka dostojno življenje. Po sklepu tima smo začeli zbiralno akcijo, ki smo jo izvedli s pomočjo različnih medijev. Akcija je bila uspešna in smo nabrali 3.216,24 EUR sredstev, s katerimi smo lahko začeli z osnovnim delom. Do hiše Szomijevih smo pripeljali vodovod, kakor tudi vodovodno napeljavo v hišo. Zelo smo veseli, da bo družina prvič v življenju imela kopalnico s tuš banjo in straniščem. Gospa Szomi pa bo pri 77 letih lahko prala perilo v pralnem stroju, saj je do sedaj prala ročno“, nam je razlagala Natalija Gomzi Jablanovec, sekretarka RKS-OZ Lnedava.

V objektu poleg podrtije, ki je družini pred meseci ogrožala življenja, so sedaj na novo naredili lepo kuhinjo, ki je dobila svojo obliko in tudi pohištvo ter peč. Kuhinja je topla in omogoča, da družina Szomi lahko uporablja ta prostor za preživljanje dnevnega časa, še vedno pa morajo spati v drugem objektu, torej zvečer in zjutraj hoditi po blatu in zlasti mrazu do objekta, kjer ne vedo, ali bodo zjutraj še živi. V sedanjem objektu, torej „novi“ hiši je položena vodovodna napeljava, vendar sedaj še čakajo, da bodo v kopalnici položene ploščice, da bo voda aktivirana tako v kuhinji, kakor tudi v kopalnici. Hiška bo dobila tudi nova okna in vhodna vrata. A še vedno je veliko nedostatkov, zlasti sobi, kjer bodo Szomijevi lahko spali. Kljub vsemu so družinski člani veseli in zadovoljni. Enako tudi Natalija Gomzi Jablanovec, ki pravi: „Zelo smo veseli, da tudi družina aktivno sodeluje pri prenovi in se veseli vsakega napredka. Kljub temu, da je na hiši še ogromno dela, je prvi cilj multidisciplinarnega tima, da dobi družina streho nad glavo in se umakne v notranjost hiše, saj so do prejšnjega tedna živeli čez dan dobesedno pod milim nebom. V imenu vseh udeležencev, posebej pa družine Szomi, se iz srca zahvaljujem vsem, ki so pomagali po svojih močeh, da smo narisali nasmeh na obraz Alberta in Jolande, ki pri 80. letih dobivata svoje prvo pravo prebivališče“…

Letos poleti smo sicer prvi pisali o tričlanski družini Szomi iz sicer napredne vasice streljaj od Lendave, Radmožancev, kateri je sreča že zdavnaj obrnila hrbet in se skozi življenje komajda prebijajo. Doslej je še nekako šlo, skromni člani družine nikoli niso lačni ali žejni, v zadnjem času pa je tričlanska družina, ne po lastni krivdi, zabredla v težave, natančneje pristala prav na dnu. Enostavno jih je povozil čas, če pa bi pred desetletji imeli kakšno pomoč ali bi jim kdo ponudil kakšen koristen nasvet, tokrat tega prispevka gotovo ne bi bilo. Žal pa so se avgusta letos uresničile napovedi poznavalcev razmer, da se bo dom mame, očeta in sina, prej ko slej porušil. In samo sreča je bila na strani družine, ko se je tisti torek porušil dimnik, ki pa je zgrmel na streho, slednja pa je skupaj s stenami končala na tleh, saj bi v nasprotnem tudi oni bili živi pokopani.

Zlasti mama Jolanda in oče Albert sta tudi danes, kljub svojim letom, pridna in delovna. Čeprav sama zelo težko živita, pogosto skušata pomagati drugim, ki prav tako težko živijo, zlasti jim pošiljajo doma pridelan krompir in še kakšne pridelke z majhne kmetije, velikosti okoli pet hektarjev. Prav na tej majhni kmetiji, sredi Radmožancev, se je 29.6.1939 bil rojen Albert in praktično nikoli nikamor ni hodil. Ostal je na kmetiji, kjer se je nekoč lahko živelo, danes pa to na tako majhni kmetiji ni več možno. Leta 1968 se je poročil z Jolando iz bližnjega Mostja in njuno življenje je bilo lepo, kako tudi ne, saj sta bila mlada, zaljubljena, polna energije, seveda tudi zdrava. Dobila sta dva otroka, Brigita se je poročila in si na Kapci ustvarila družino, Albert, ml., ki je danes star 39 let pa je že hitro zabredel v težave. Starša, ki so ju vedno bolj pritiskale tudi zdravstvene težave, sta se trudila, koliko sta lahko. Družini ni manjkalo hrane in tudi sprotne, režijske stroške so pokrivali, toda vedno slabše so bile stanovanjske razmere. Hiša, neuradno je bila zgrajena leta 1905, se je začela pogrezati. Zlasti je kritično bilo s streho, ki desetletja spuščala, sedaj pa je tako daleč, da se je večji del hiše, če temu sploh lahko tako povemo, končal na tleh, k sreči takrat v bližini ni bilo nobenega družinskega člana.

Že več let se je od zunaj videlo, da gre za pravo podrtijo, ki ni primerna za življenje ljudi, v notranjosti pa je prava groza. Ustrezne službe, predvsem Območno združenje RK Lendava ter tudi CSD in občina Lendava, so že julija začeli reševati težave, a končna rešitev je še daleč. Težav sta se že pred desetletji zavedala Jolanda in Albert, tako da sta v osemdesetih in devetdesetih letih nabavila praktično ves gradbeni material, stensko in strešno opeko, leseno konstrukcijo in večino drugih materialov, a ker nesreča nikoli ne počiva, je vse ostalo samo pri poskusu, da bi si zazidala novo hišo. Kupljeni materiali tako že desetletja propadajo. „Ko smo nameravali začeti z deli je Albert imel nesrečo, ko je padel s traktorja in vse je splavalo po vodi. Nikakor se ni pošteno pozdravil ob tem je postal hud diabetik in težave so se samo kopičile“, nam žalostno pove Jolanda, ki je tudi sama že praktično tri desetletja invalidka, ki si za hojo pomaga z berglami. Kljub temu nesreča ženska veliko dela, zlasti jim kuha, obdeluje vrt, skrbi za kure, pranje ipd. Tudi njen mož dela kar pač lahko, a hrane jim vseeno ne manjka, kajti sami si večino tega pridelajo, a brez denarja tudi ne gre. Starša dobila le okoli 320 evrov kmečke pokojnine, sin pa prejema socialno podporo, ki je nekoliko višja od omenjenega zneska. CSD jim občasno nameni enkratno pomoč in tako nekako krijejo potrebne stroške, nikakor pa si niso mogli obnavljati hišo.

„Ne vem zakaj, toda ljudje so jim obrnili hrbet. Enostavno jih je povozil čas, nikoli jim nihče ni svetoval, in si nikoli niso vedeli sami pomagati. Sedaj ko dežuje morajo po spalnici in kuhinji postavljati posode, kamor deževnica teče. V hiši je elektrika in si lahko samo mislimo, kaj se bo enkrat zgodilo, ko pride do stika med vodo in elektriko. Sploh pa niti pomisliti si ne upam, da se lahko strop in streha sesuje. In če bodo takrat spali jih lahko le čudež reši“, nam je razlagal Božo Pongrac, iz Društva Zarja, ki družini že več let pomaga koliko lahko, jih vozi zdravnikom in drugam, zlasti skuša pomagati, da bi najmlajši član družine „pozabil“ na alkohol in je postal koristen član družine, ki aktivno sodeluje v reševanju problematike.

Kakorkoli že, Szomijevi še naprej potrebujejo pomoč. Zato namesto razmetavanja za velika darila in zlasti za pirotehniko, nakažite kakšen evro za ubogo družino, ki še vedno živi v nečloveških razmerah

Družini Szomi iz Radmožancev lahko pomagate preko Rdečega križa Slovenije – Območno združenje Lendava
Kranjčeva ulica 4
9220 Lendava
TRR: SI56 0312 4100 0922 524
Sklic: SI 00 1906-31082019

Namen: POMOČ SZOMI

Tags: , , , ,

0 Comments

Leave a Comment

error: