ponedeljek, 6 aprila, 2020

Radgončani (z majhno zamudo) obeležili mednarodni dan prostovoljstva

V dvorani radgonskega muzeja Špital je tik pred koncem leta potekala posebna slovesnost na kateri so, z zahvalo in podelitvijo priznanj za naj prostovoljce, naj prostovoljne organizacije in naj prostovoljni dogodek, v letu 2018, v občini Gornja Radgona, obeležili mednarodni dan prostovoljstva. Na prireditvi, katero je vodila Simona Pirc Katalinič, za kulturni, pravzaprav glasbeni program, pa poskrbela Darko in Karmen Horvat (duo Darkmen), sta trinajst priznanj, deset posameznikom in tri organizacijam, podelila radgonski župan Stanko Rojko in predsednik občinske Komisije za priznanja, pohvale in nagrade Branko Klun. Priznanja sotokrat prejeli: Jasna Zabrič Kramberger, Marija Šedivy, Jasna Brunskole, Helena Zupančič, Suzana Sovič, Davorin Slanič, Denis Zupančič, Planinsko društvo Gornja Radgona, Gasilska zveza Gornja Radgona, Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Gornja Radgona, Kristjan Klemenčič, Blaž Klobasa in Mišel Čuček. Vsi oni so se izkazali s posebnimi vrlinami in dosežni na področjih kjer pač večinoma prostovoljno delujejo.

“Biti prostovoljec pomeni biti. Pomeni biti aktiven, velikodušen, zainteresirani, aktiven in srčen. Biti del skupnosti, ki mu zanjo ni vseeno. Pomeni človeka z notranjim bogatim osebnostnim razvojem, ki zna graditi mrežo prijateljev, nesebično pomagati sočloveku in ceni kvaliteto bivanja, kar prav tako deli z drugim brez materialnega vrednotenja”, je uvodoma dejala Simona Pirc Katalinič, ki je nadaljevala: “Prostovoljstvo je oblika aktivnega in altruističnega delovanja posameznikov, ki prispeva k razvijanju vrednot solidarnosti, brez materialnega nadomestila. Prostovoljstvo pokriva potrebe ljudi v družbi, prispeva k boljšemu življenju posameznika ali skupine, ščiti interese tistih, ki so na različne načine ogroženi ali odrinjeni na rob družbe. Pomen prostovoljstva se vse bolj povečuje tudi ob naravnih katastrofah in kriznih situacijah. Upoštevajoč sposobnosti in interes posameznika za določeno področje, prostovoljstvo temelji na predpostavki, da je lahko vsakdo prostovoljec, tako ženske in moški kot tudi mladi, manj mladi in starejši”.

Praznovanje prostovoljstva, ki ga po celem svetu, kot mednarodni dan, obeležujemo 5. decembra, je namenjeno vsem tistim posameznikom in organizacijam, ki svojo moč in energijo namenijo za druge ter za pozitivne spremembe v skupnosti. Občina Gornja Radgona je že šesto leto zapored pridobila naziv »Prostovoljstvu prijazno mesto«, ki ga podeljuje Slovenska filantropija – Združenje za promocijo prostovoljstva. In nad tem je v kratkem nagovoru bil ponosen tudi župan občine Gornja Radgona, Stanislav Rojko, ki je zahvali in tudi čestital vsem nagrajnecem, hkrati pa vsem prisotnim zaželel nove uspehe v novem letu. Splošno mnenje je, da bi brez prostovoljcev bilo življenje v Sloveniji bistveno osiromašeno. Vsakodnevno življenje ljudi, ki se spopadajo z velikimi stiskami, bi bilo še težje. Pa vendar prostovoljstvo v družbi še vedno nima prave veljave in se prepogosto razume kot samoumevno. Zato so dobrodošle vsaj tovrstne javne zahvale in priznanja.

Priznanje za naj prostovoljko v občini Gornja Radgona v letu 2018 so prijeli: Jasna Zabrič Kramberger, prostovoljka v društvu Downov sindrom Slovenije in v Društvu Sožitje – društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Prostovoljka je v vlogi strokovnega kadra za področje dela z osebami z downovim sindromom, vodja socialnih programov, članica izvršnega odbora in blagajničarka. Zaposlena je kot socialna pedagoginja v OŠ Gornja Radgona. Svoje profesionalno področje zna odlično vpeti v prostovoljno delo z osebami s posebnimi potrebami na področju socialne vključenosti; Marija Šedivy, ki ima sklenjen dogovor o opravljanju prostovoljskega dela z Domom starejših občanov Gornja Radgona, kjer je prostovoljka že od samega začetka delovanja Doma. Kot priznana kulturna delavka, pisateljica in pesnica, je bila pripravljena kot prostovoljka prevzeti vodenje literarne skupine, v katero so vključene stanovalke in stanovalci Doma. Sestajajo se enkrat mesečno ter razglabljajo o posameznih literarnih delih, o njihovih avtorjih, analizirajo posamezne stilske značilnosti in podobno. Marija Šedivy usmerja in vzpodbuja, da stanovalci sami napišejo kak prispevek, pesem ali kakšno pripoved. Tako ohranjajo svojo samozavest, občutek koristnosti, samozavedanja in pomembnosti lastne ustvarjalnosti; Jasna Brunskole, ki v Domu starejših občanov Gornja Radgona vodi knjižnico že od vsega začetka njegovega delovanja. Dom je namreč dobil podarjene številne izvode raznih knjig, različnih revij, zbornikov, almanahov in podobne literature. Ob urejanju knjižnice in vodenju izposoje knjig, prostovoljka aktivno komunicira z vsemi uporabniki, ki želijo izvedeti kaj več o literaturi. Njene 10-letne izkušnje pri opravljanju prostovoljnega dela v Domu so pripomogle k razvoju in širitvi prostovoljstva tudi na drugih področjih. Kot upokojena učiteljica likovnega pouka je v času aktivnega službovanja znala motivirati in pritegniti učence, prijatelje ter znance. Aktivna je tudi kot pevka v ženskem pevskem zboru društva upokojencev ter njihovi likovni sekciji. Rada ima ljudi, se zna poveseliti v družbi ter pomagati sočloveku; Helena Zupančič, prostovoljka Rdečega križa Slovenije, OZ Gornja Radgona in se že več kot 30 let trudi, da bi bilo najšibkejšim omogočeno čim bolj normalno življenje. Dvakrat tedensko pomaga pri razdeljevanju hrane in druge materialne pomoči socialno šibkejšim. Opravlja plemenito poslanstvo, nagovarja ljudi k dobrodelnosti in medsebojni povezanosti, česar v zadnjem času vse bolj primanjkuje. Vedno je pripravljena nesebično pomagati ljudem v stiski, jim prisluhniti in pomagati z nasvetom. S svojim aktivnim delovanjem in prostovoljnim delom veliko prispeva k širjenju vrednot humanosti in solidarnosti, ki so bistvene vrednote človeštva.

Zraven so tudi Suzana Sovič, ki je od leta 2013 članica ekipe prve pomoči pri Rdečem križu Slovenije, OZ Gornja Radgona. Prostovoljka veliko svojega časa in energije nameni opravljanju prostovoljnega dela na področju prve pomoči. Je nepogrešljiva in zanesljiva članica ekipe prve pomoči, veliko pozornosti pa nemenja tudi preventivni dejavnosti. Aktivno sodeluje na področju usposabljanja laikov za nudenje ustrezne prve pomoči, predvsem temeljnih postopkov oživljanja z uporabno defibrilatorja. Svoje znanje in izkušnje prenaša tudi na mlajše, saj z njimi izvaja različne delavnice prve pomoči. Prostovoljka s svojim znanjem, izkušnjami in ne nazadnje osebnostjo pripomore k dinamiki in uspešnemu delovanju ekipe prve pomoči; Davorin Slanič, predsednik Športno strelskega društva Radgona. Prostovoljec dela na različnih področjih, svoj čas nameni vodenju društva, organizira tekmovanje vseh sekcij, je glavni sodnik tekmovanj v regijskem prvenstvu upokojencev, prav tako je izvedel Regijsko pionirsko ligo ter organiziral 23. pokal Radgone. Prostovoljec svoj prosti čas v ŠSD Radgona nameni predvsem delu z mladimi; Denis Zupančič, ki je operativni član Potapljaške reševalne enote GA-PO-RA, ki deluje pri PGD Gornja Radgona z enoto Podvodne reševalne službe Slovenije. Prostovoljec je tudi kot inštruktor potapljač. Sodeluje pri intervencijah iskanja utopljencev, reševanja in iskanja materialnih dobrin na lokalnem področju kot v akcijah širše po Sloveniji. Udeležuje se in vodi usposabljanje potapljanja. Prav tako se vsako leto udeleži teden dni stažnih potopov, kjer se vsak posameznik dokaže z znanjem potapljanja in vodenja potopov. Zupančič s svojim pristopom in energijo daje zagon celotni ekipi in vpliva na boljše vzdušje ter rezultate društva.

Priznanje za naj prostovoljno organizacijo v občini Gornja Radgona je prejelo Planinsko društvo Gornja Radgona, kjer se najdejo številne razsežnosti. Program je prilagojen različnim starostnim skupinam, tudi tistim, ki niso več fizično aktivni in so le podporniki vseh dejavnosti društva. Posebna skrb je namenjena otrokom. Izvajajo planinske tabore, izlete, pohode in ture. Ukvarjajo se z orientacijo, udeležujejo se tekmovanj in različnih izobraževanj. Posamezne aktivnosti so prilagojene psihofizičnim sposobnostim otrok, srednješolcev, študentov in odraslih. Nekaj takih aktivnosti je organiziranih samo za družine. Na gorniške akcije se odpravljajo v vseh letnih časih. Obiskujejo različne poti, ki so speljane po ravnini, gričevnatem, hribov