sobota, 29 februarja, 2020

Ob letošnjem državno – kulturnem prazniku Dnevu reformacije (31.10.), in 469 – letnici prve Slovenske knjige

Sinoči, na predvečer praznika je v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma potekala državna proslava ob dnevu reformacije. Kot je v nagovoru izpostavil predsednik državnega zbora, mag. Dejan Židan, nocoj „obeležujemo prelom časa in civilizacijski preskok v kulturnem in jezikovnem popotovanju slovenskega naroda“. Reformacija je po Židanovih besedah kot gibanje pričevala času, ko je kompleks družbenih dilem močno polariziral takratno družbo. Nenadomestljivo je vplivala na versko, politično, družbeno in kulturno sliko Evrope, ki se je začela izvijati iz preteklih težkih spon v nov preporod. Po Židanu, so izjemni posamezniki: Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič in Sebastijan Krelj, ta preporod znali povezati s potrebami naroda. Reformatorji so po njegovih besedah s svojim delovanjem vselej dokazovali, da ni nasprotja med iskrenim prizadevanjem za izboljšanje usode lastnega naroda, kulture in jezika ter širino evropskega duha in njegove različnosti.

„Tudi danes, ko smo maloštevilni narodi postavljeni pred zahtevno nalogo varovati dragocenost lastne jezikovne in kulturne edinstvenosti ali sprejemati veličino raznolikosti, ki nas obdaja, se moramo zavedati, da je eno in drugo mogoče samo vzajemno krepiti. Skrb za ohranjanje našega jezika ne pomeni zapiranja ali ograjevanja odprtosti našega duha, ampak zmoremo in moramo skrb za ohranjanje lastnega jezika ter razvoj in napredek našega naroda izkazovati drugače,“ je poudaril Židan, po čigavih besedah, ljubezen do slovenskega naroda in jezika se kaže skozi več področij: skozi našo skrb za kulturo, kulturno ustvarjanje in njene ustvarjalce, skozi našo skrb za znanost, razvoj in intelektualni naboj skupnosti, skozi javno rabo jezika ter podporo pisani besedi in knjigi, skozi premišljeno vpeljavo digitalizacije in novih tehnologij ter skozi priznavanje slovenščine kot jezika nas vseh, tudi najranljivejših. „Slovenščina je živ in vitalen jezik. Je ena najbolj prepoznavnih prvin naše identitete. Med drugim ima največje število narečij na svetu glede na število prebivalcev, ki jo uporabljajo kot materni jezik. Slovenščina ostaja temeljni gradnik našega naroda, kljub pojavu novega slovenskega besedja, v katerem se zrcalijo predvsem posledice aktualnih družbenih in tehnoloških sprememb“, je še dodal mag. Židan.

Sicer pa so praznik obeležili po številnih slovenskih mestih in krajih, ter Evangeličanskih cerkvenih občinah, in sicer pod znanim Trubarjevem sloganom: „Stati inu obstati“, besedami, ki jih je Primož Trubar zapisal v svoji knjigi Catechismus iz leta 1550 – v prvi slovenski knjigi. Tudi sploh je praznik reformacije povezan z začetkom slovenske književnosti, kjer je glavno besedo imel Primož Trubar. Slovensko reformacijsko delo ostaja ne samo temeljni steber na novo vzpostavljene krščanske cerkve, temveč tudi slovenske književnosti in knjižno jezikovnih norm slovenskega naroda. Slovenska reformacija nam je namreč dala knjižni jezik, prvo slovensko književnost in slovnico, prvo slovensko pesmarico, prvo posvetno šolstvo in prvo javno knjižnico; Reformacija je povzdignila žensko; Reformacija je poudarila načelo individualnosti in s tem postavila izhodišča za osebno svobodo; Prav reformacija je prispevala k vzniku slovenskega naroda in njegove kulturne integracije. Začela je tisti proces stabilnosti, ki jo mora imeti vsak narod, če želi obstati in živeti samostojno…

Reformacija se je sicer začela v začetku 16. stoletja kot gibanje za reformo, za obnovo in preureditev krščanske cerkve s težnjo po upoštevanju sprememb, ki sta jih prinašala znanost ter materialni in duhovni razvoj; s težnjo iskanja pravega poslanstva cerkve, v skladu z evangelijem in tudi kot protest proti dogmatičnosti in drugim pojavom v takratnem cerkvenem življenju. Gibanje se je iz Nemčije, kjer je z znamenitimi tezami odigral veliki nemški teolog Martin

Luter (31.10.1517) vlogo ustanovitelja nemškega protenstantizma, sorazmerno hitro širilo po Evropi, zlasti v skandinavske in baltske dežele, v Švico, Nizozemsko, Anglijo in drugam, vključno s slovenskimi deželami. Protenstantizem je na slovenskem, kjer ga je sprejelo zlasti plemstvo, meščanstvo, duhovščina in kmetje dal, kot pravi lani avgusta preminuli akademik Ciril Zlobec »sadove, ki jih še zmeraj uživamo«, kajti s Trubarjem, ki je zaradi javnega izpovedovanja reformacijskih idej moral leta 1547, zbežati v Nemčijo, smo dobili leta 1550 torej pred 469 leti prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik, s katerimi smo vstopili med 13 narodov sveta, ki so že takrat imeli svoje tiskane knjige. Oblikoval je zamisel o organizaciji slovenske cerkve, šolstva in kulture. Trubarju so sledili Dalmatin s prevodom Biblije pred 434 leti, s katero smo se Slovenci uvrstili med deseterico evropskih narodov, ki so imeli Biblijo v svoje narodnem jeziku, in Bohorič s slovensko slovnico. Dobili smo svoj knjižni jezik. Lasten knjižni jezik, knjige, kulturne ustanove in šole, so temelji za narodovo zavest in identiteto. Reformacija je s protestantsko etiko prinesla velike spremembe v gospodarski in socialni razvoj tako v Evropi kot tudi na Slovenskem.

Veliki sociolog Max Weber označuje sestavine protestantske etike kot so »predanost poklicnemu delu, pridnost in delavnost in poklicno izpopolnjevanje« kot temelje morale, ki je ustrezala duhu zgodnjega kapitalizma. Tako se je oblikoval novi proizvodni način, naprednejši od starega fevdalnega sistema, saj je upošteval dosežke znanosti, spremenjene materialne možnosti in nove vrednote. Prav reformacija je prispevala k vzniku slovenskega naroda in njegove kulturne integracije. Začela je tisti proces stabilnosti, ki jo mora imeti vsak narod, če želi obstati in živeti samostojno…

Tags: , ,

0 Comments

Leave a Comment

error: