torek, 7 aprila, 2020

Žalostni so mnogi gurmani in ljubitelji piva, kajti poslovil se je družinski lokal z Gornjega grisa

V teh poprazničnih dnevih so mnogi prebivalci Gornje Radgone in celega Pomurja ter tudi sosednje avstrijske Radgone (Bad Radkersbureg) nadvse žalostni. Nadvse žalostna novica je namreč doletela ljubitelje dobrega domačega piva in burgerjev ter drugih kulinaričnih dobrot v Gornji Radgoni in Pomurju. Pivohram Golar, ki je od leta 2014 razvajal goste na Jurkovičevi ulici. Na Gornjem grisu, v Gornji Radgoni, je namreč dokončno zaprl svoja vrata. Kot so v družini Golar zapisali na uradni Facebook strani lokala, je sicer težki odločitvi botrovala predvsem zahtevnost vodenja obrata: »V življenju je včasih potrebno sprejeti težke, a ustrezne odločitve. Odločili smo se, da Pivohram zapremo. Predvsem zato, ker si glavi družine po veliko letih vodenja zelo uspešne firme in po avanturi v gostinstvu enostavno zaslužita počitek.«

Seveda so se Golarjevi ob tem spomnili vseh lepih – pa tudi nekaj težjih trenutkov, ki so se zvrstili v minulih letih. Prav tako pa so se zahvalili vsem obiskovalcem, zaposlenim in dobaviteljem, ki so z njimi pisali zgodbo o uspehu ter jim zaželeli vse dobro tudi v prihodnje.

Njihov zapis na FB objavljamo v celoti:

„Dragi obiskovalci pivohrama, ljubitelji odlične hrane in piva, Pivohram je zaprl svoja vrata. Za nami je ogromno lepih pa tudi nekaj, sicer redkih, težkih trenutkov. Kot življenje. Pivohram je bil leta 2014 resnična noviteta, kulinarična in pivska popestritev za celotno okolico. Bili smo pub s povsem novim konceptom v Sloveniji. Bili smo povsem prvi lokal v Sloveniji, ki je ponujal le izbrana in vrhunska craft piva, piva trapistovskih pivovarn in tradicionalnih pivovarn s svetovnim slovesom po kakovosti, brez nekakovostnega cenenega piva. Bili smo med le peščico lokalov, ki so začeli zgodbo z burgerji nove generacije in smo močno prispevali k prepoznavnosti burgerjev, ki jih danes najdemo že skoraj v vsaki gostilni. Bili smo, žal še vedno, redek primer lokala, ki je podpiral lokalne pridelovalce hrane. Kolikor je bilo zelenjave/vrtnin moč nabaviti pri sosednjih lokalnih pridelovalcih, smo jo pokupili, nabavljali smo meso od domačega in zelo priznanega mesarja. Zamrznjenega predpripravljenega programa različnih dobaviteljev sploh nismo poznali, kar je redkost. Vse omakice in sladice so bile nareje