Skip to content

Bakos.si

Preloženo odkritje kipa Martinu Gabrcu

Pred 80 leti nacistična Nemčija napadla tedanjo Jugoslavijo

Na današnji dan pred 80 leti je tedanja nacistična Nemčija napadla Jugoslavijo, ki se je nekaj dni pred tem sicer pridružila trojnemu paktu, a že dva dni kasneje po državnem udaru umaknila. Za Hitlerja je bila to izdaja in 6. aprila 1941 je ukazal bombardiranje Beograda. Hkrati je z zahoda, tudi na območje Slovenije vkorakala Italija. Letalski napad na Beograd je na cvetno nedeljo izvedel nemški general Alexander Löhr, nemške enote pa so začele prodirati iz Avstrije, Madžarske, Romunije in Bolgarije. Iz zahoda so v državo vkorakale tudi italijanske enote. 11. aprila se je napadu pridružila še Madžarska. Jugoslovanska vojska proti približno dvema milijonoma precej bolje oboroženih in opremljenih vojakov ni imela nobenih možnosti za zmago, pa tudi ne potrebne morale. Vojaške enote so se vdale praktično brez boja. Proti šestkrat močnejšemu sovražniku je zato 17. aprila 1941 Jugoslavija brezpogojno kapitulirala, vlada in kralj pa sta vmes zbežala iz države.

Beograd, prestolnica tedanje kraljevine Jugoslavije, katere del je bila tudi Slovenija, je bila v bombardiranju povsem uničena. Po nekaterih ocenah naj bi umrlo okoli 4000 prebivalcev mesta, ki je tedaj štelo 370.000 ljudi. Napadu na Beograd so sledili napadi na Kraljevo, Niš in druga mesta. Po podatkih zgodovinarjev je samo 6. aprila 1941 umrlo okoli 20.000 državljanov kraljevine Jugoslavije, med štiriletnimi boji z nemškim okupatorjem pa okoli 1,7 milijona ljudi. Do napada nacistične Nemčije je prišlo po temeljitem preobratu političnega položaja v tedanji Jugoslavijo, ki je 25. marca 1941 najprej pristopila k trojnemu paktu Berlin-Rim-Tokio, nato pa so v Beogradu izbruhnile demonstracije. Probritansko usmerjeni častniki so ob podpori meščanskih politikov dva dni kasneje izvedli državni udar, v katerem so zrušili regenta kneza Pavla ter na prestol posadili Petra II., Jugoslavija pa je izstopila iz trojnega pakta.

Za nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja je bila to izdaja in je ukazal takojšnji napad na Jugoslavijo, pa tudi na Grčijo, ki so si jo Italijani pred tem skušali precej neuspešno pokoriti. A s tem je moral za šest tednov odložiti napad na Sovjetsko zvezo, kar se je kasneje pokazalo za strateško napako, saj je nemško vojsko pred zasedbo Moskve prehitela zima. Države osi so po okupaciji na Balkanu zarisale”novi red”. Slovence naj bi popolnoma iztrebili oziroma jih asimilirali. Štajerska je znova dobila meje iz časa Avstro-Ogrske monarhije, zgornja Kranjska pa je bila priključena h Koroški. Območje Ljubljane je postalo italijanska provinca. Italija si je zagotovila tudi večji del dalmatinske obale s središčem v Splitu. Ustaška Neodvisna država Hrvaška pod vodstvom Anteja Paveliča, ki je bila ob podpori držav osi ustanovljena 10. aprila 1941, in Črna gora naj bi postali italijanski vazalski državi. Albaniji, ki je bila pod italijansko okupacijo, naj bi poleg Kosova pripadel še širok pas vse do grške meje. Bolgari so si priključili Makedonijo, na račun Grčije pa so si zagotovili dostop do Egejskega morja. Madžarska je prevzela Vojvodino, preostanek Srbije pa je bil pod nemško vojaško upravo.

V mestu penine in sejmov Gornji Radgoni so načrtovali danes, v torek, 6. aprila, torej na obletnico napada Nemčije na Jugoslavijo, odpreti še 11. doprsni kip svojim znanim prednikom, a bo Aleja velikih, tik pod tukajšnjo cerkvijo Svetega Petra, zaenkrat ostala z desetimi kipi. Novi ukrepi povezani s koronavirusom so namreč povzročili preložitev odprtja, že postavljenega doprsnega kipa pokojnemu župniku Martinu Gabrca. Slednji je bil rojen 29.9.1883 in izhaja iz kraja Pretrež v občini Slovenska Bistrica. Od leta 1927 do krute smrti na prvi dan druge svetovne vojne, to je 6. aprila 1941, je bil Gaberc dejaven župnik v rimsko katoliški župniji Svetega Petra Gornja Radgona. Zato, ker do sedaj v Gornji Radgoni, razen spomenika na mestnem pokopališču, ni nobene obeležbe za Martina Gabrca, je bilo načrtovano, da bo na dan 80 – letnice smrti, odkrit omenjeni doprsni kip. Projektna skupina, ki ji predseduje upokojeni radgonski ravnatelj Dušan Zagorc, je sedaj sporočila, da bo otvoritvena slovesnost, v skladu z novimi ukrepi slovenske vlade, prestavljene v kasnejši termin.

V Aleji velikih pod vznožjem radgonske cerkve so sicer že postavljeni doprsni kipi akademika dr. Antona Trstenjaka, jezikoslovca in nabožnega pisatelja Petra Dajnka, narodnega buditelja Antona Krempla, pesnika in pisatelja Manka Golarja, bibliografa dr. Franca Simoniča, dr. Janka Šlebingerja, buditelja Antona Krempla, pesnika in pisatelja Manka Golarja, izdelovalca protetičnih pripomočkov Jožeta Vršiča, filozofa dr. Franca Veber, slikarja Johannesa Aquila. In nazadnje generala Rudolfa Maistra, Doprsni kip Martina Gabrca, ki ga je izdelal akademski kipar Metod Frlic, ki bi moral biti odkrit dva dni po letošnji Veliki noči, je postavljen tako, da bo gledal proti oknu v radgonskem župnišču, skozi katero je pred osmimi desetletji »priletela« smrtonosna krogla.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: