petek, 21 februarja, 2020

Vinska kraljica pripravila čudovito strokovno vodeno degustacijo kraljevske pijače

Ob izteku leta 2019, v času ko se veliko praznuje in nazdravlja, je Vinska kraljica Radgonsko – Kapelskih goric Katja Klobasa pripravila poseben dogodek povezan s slavjem in mehurčki. V klet vina in besed Kulturnega in upravnega središča Sveti Jurij ob Ščavnici je namreč povabila zlasti ljubitelje penin in vse tiste, ki bi radi izvedeli kaj več o tej kraljevski pijači. S pomočjo svojih staršev, partnerja, prijateljev, stanovskih kolegic in občine Sveti Jurij ob Ščavnici, je namreč pripravila nepozabno vodeni degustacijo penečih vin, kjer so mnogi o penini in vinih izvedeli veliko več kot so doslej vedeli. Na degustaciji, ki jo je vodil ugledni upokojeni enolog svetovnega slovesa, vinski in šampanjski vitez Alojz Filipič, so prisotni gostje, med katerimi devet vinskih kraljic, nekaj vinskih vitezov in številni drugi gostje, poskusili šest odličnih penin z območja Radgonsko-Kapelskih goric (Zlata radgonska penina – popolno suho; Penina traminec Frangež – popolno suho; Rose penina Tempus – zelo suho; Zlata radgonska penina – zelo suho; Penina charodnnay Kolarič – polsuho; Penina Katja – Vinogradništvo Klobasa – polusho), in še znameniti francoski šampanjec (Mumm – zelo suho).

In ne le, da so poskusili čudovite penine, so se prisotni gotovo marsikaj naučili o tej kraljevski pijači, predvsem o njeni zgodovini, ter tudi o kulturi pitja penin in vina sploh. Filipič je posebno zadovoljstvo izrazil ob dejstvu, da je majhna Slovenija leta 1977 dobila ime „penina“, kar je prišlo iz podjetja Radgonske gorice. Poleg drugih gostov, ter treh vinskih vitezov (Alojz Filipič, Slavko Lončarič in Janez Pučko) in domače kraljice Katje Klobasa, so se dogodka udeležile tudi lokalne vinske kraljice, in sicer: Nives Plemenič, 6. kogovska kraljica; Tjaša Kovačič – Martina XIX., ljutomerska kraljica; Jožica Gornik, 18- Svečinska kraljica; Tjaša Simonič, 6. Cerkvenjaška kraljica; Kartin Dobrava Škof, 6. kraljica Bizeljskega; Eva Leskovar, 4. kraljica Jeruzalemsko – ormoških goric; Monika Kovačič, 8. ptujska vinska kraljica, in prejšnja kraljica Društva vinogradnikov Mala Nedelja, Daša Horn. Za zaključek Filipovičeve „učne ure“ so prisotni iz njegovih ust slišali še izredno lep verz pokojnega viteza Draga Medveda: Ko se nekdo rodi, ko ladja zapluje, ko vesoljska sonda pristane, ko pride novo leto, ob mali in veliki zmagi, ob mali in veliki sreči takrat teče penina, ker to je sreča sveta!

Prisotne na dogodku v Svetem Juriju ob Ščavnici, kjer je goste med pokušino penin s harmoniko zabaval Stanko Ilješ, je pozdravil tudi domači župan Anton Slana, ki je vesel, da se lahko takšni čudoviti dogodki odvijajo v njihovi kleti. Posebej vesela je bila organizatorica dogodka Katja Klobasa, saj je prepričana, da imamo v Sloveniji, zlasti v njenem okolju na severovzhodu države čudovita vina, pa tudi „francoski šampanjci se ne morejo kosati z našmimi peninami“, kot je dejala. Ob zahvali enologu Filipiču za šolski izvedeno vodeno degustacijo, ter svojim stanovskim kolegicam, kraljicam še nekateri društev, je kraljica Katja nadaljevala: „Vesela sem, da nas je ugledni vitez in enolog tako lepo popeljal v svet penečih vin. Potrdilo se je, da je ta praznični čas še kako primeren, da se razvajamo z opojnimi mehurčki in obenem izvemo tudi kaj novega o peninah, kulturi pitja vina in še čem povezanim s kraljevsko pijači penino, Naše druženje ni bilo namenjeno temu, da bi delali razliko med šampanjcem in penino, temveč da bi se zavedali, da imamo na tem območju vrhunske penine, ki se na različnih ocenjevanjih lahko postavijo ob bok z vinskimi velesilami in se kosajo tudi s tistimi iz znamenite Šampanje. Njim je ime šampanjec tako rekoč podan v zibelko, ima takoj dodano vrednost, naši vinarji pa se še kako morajo truditi za vsako steklenico“, je med drugim dejala kraljica Katja Klobasa, ki je izrazila zadovoljstvo, da „se nahajamo nedaleč stran od kod izvira prva slovenska penina, v Gornji Radgoni. Zato je prav. Da tukaj govorimo o nastanku tradicije in kulture za celo Slovenijo. Tako velike kleti, kot tudi manjše opravljajo svoje delo z veliko predanostjo, manjka pa nam le to, da se ne zavedamo kakšno bogastvo imamo v kleteh“.

Organizatorica čudovitega dogodka, kjer je vse bilo brezplačno, Katja Klobasa, je poskrbela tudi za dobrodelnost. Med goste je na mize razdelila prazne kuverte, kjer so posamezniki lahko prostovoljno prispevali kakšen denarni znesek. Zbrana sredstva, bilo jih je 235 €, je kraljica Katja namenila humanitarni organizaciji Palčica pomagalčica, saj je dejala, da „nekatere družine nimajo možnosti obdariti svojih otrok. Verjamem, da bo tudi naš skromni prispevek kakšnemu otroku prinesel nasmeh na obraz“.

Gornja Radgona – začetnica slovenskih penin

Že od leta 1852 so v Gornji Radgoni pridelovali peneča se vina, od jeseni 1977 pa imajo zlato in srebrno penino. Letos jeseni je namreč minilo že 42 let odkar so na takratnem Kmetijskem kombinatu Radgona – TOZD Radgonske gorice prvič naročili etikete z imenom Radgonska penina (zlata in srebrna), namesto dotedanjih težkih francoskih imen. To ime »penina« so predvsem po zaslugi pred leti glavnega enologa Radgonskih goric, ter viteza vina in penine, Alojza Filipiča, našli v Bleiweisovih novic iz leta 1853, kjer opisujejo začetke proizvodnje penine, ki se je srečno dokončala s prvimi »sklenicami« štajerske penine Kleinošekove na policah trgovin in to leta 1852. „Danes pravijo, da je beseda »penina« morala iti skozi šivankino uho, da je bila sploh sprejeta, namesto dotedanjega nerodnega imena »peneče se vino«. Po več kot 10 letih uspešnega razvoja kvalitete in večih šampionih na mednarodnih sejmih so to ime začeli uporabljati kot prvi tudi primorski vinogradniki in »eksplozija« tega prijetno zvenečega imena se je začela!“ pravi Filipič, ki je postregel tudi z zanimivimi dogodki iz leta 1977. Takrat je namreč, v 37. letu starosti, pri Cosmosu iz New Yorka, z aktivnim igranjem prenehal, po mnogih poznavalcih, najboljši nogometaš na svetu vseh časov, Edson Arantes do Nascimento – Pele. Konec poletja 1977 je v 43. letu starosti, v Memphisu, umrl legendarni ameriški pevec in filmski igralec Elvis Aaron Presley. Istega leta je Mima Jaušovec, kot edina Slovenka doslej osvojila enega izmed štirih turnirjev za Grand Slam med posamezniki, in sicer ji je to uspelo na turnirju za Odprto prvenstvo Francije – Roland Garros, po finalni zmagi proti Florenti Mihai,… Še nekaj utrinkov iz zgodovine je penine je dodal Filipič, ki je leta 1977 tudi aktivno sodeloval pri uvedbi imena »penina«. Zlasti poučna je bila zgodba o zorenju penin in seveda o vsem, kar se pred tem dogaja v vinogradu in kleti…
Radgonske gorice in radgonska penina
Zgodovina peničarstva v Gornji Radgoni sega v leto evropske pomladi, 1848, ko se je Radgončan Kleinošek odpravil v francosko pokrajino Šampanjo in se naučil pripraviti peneče se vino. V domačem kraju je nato začel lastno proizvodnjo penine. Prvo je poslal na tržišče leta 1852, kar so leto pozneje zabeležile Bleiweisove ‘Novice’, v tistem času eden pomembnejših slovenskih časopisov. Gospod Kleinošek pa je imel poleg ljubezni do vina tudi ljubezen do kart in kvartopirstva. Ta ga je v eni sami partiji stala celotno premoženje. Njegovo podjetje in vinograde je odkupila švicarsko-francoska družina Bouvier, ki je leta 1882 ustanovila šampanjsko tvrdko. Premožni Bouvierovi so proizvodnjo močno razširili in zgradili številne kleti v Radgoni in okolici, ki jih uporabljamo še danes. Družina, katere daljna sorodnica je celo Jacqueline Kennedy Bouvier, žena 35. predsednika Združenih držav Amerike, Johna F. Kennedyja, je imela podjetje v lasti do konca druge svetovne vojne, ko se je oblikoval Kmetijski kombinat in pozneje leta 1997 delniška družba. Narava je Radgonsko-Kapelski vinorodni podokoliš obdarila z množico vrhov, ki dajejo pokrajini posebno privlačnost, razgibanost ter še posebej godijo in se dobrikajo številnim vinogradom. So posebnost kulture in načina življenja v teh krajih. Celinsko podnebje in panonska nižina sta odlična kombinacija za rast vinske trte. Tako se med hribi srečujeta sveža in panonska suha klima, značilna so vroča poletja in mrzle zime. Posebej hvaležen tem bogatim naravnim danostim je, poleg penin, radgonski traminec…, mnogi pa vseeno stavijo na Janževec.

Tags: , , , ,

0 Comments

Leave a Comment

error: