torek, 25 februarja, 2020

„Antonovanje 2020“ s številnimi prireditvami in dogodki, z vrhuncem-ocenjevanjem najboljših čurkov (kašnic), v Prlekijo pritegnilo veliko obiskovalcev

V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2020“. In čeprav se je v organizaciji društva Antonovanje na Kogu, v dobrem tednu zvrstilo kar 11 prireditev in dogodkov, je v ospredju bilo ocenjevanje čurkov (kašnatih klobas) s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Seveda pa tradicionalna Čurkijada, ki je dejanski praznika za vse domačine s Koga in iz okolice, ne more miniti brez kulinaričnega razvajanja in vsega kar sodi zraven.

Čurke sicer imajo svojo zgodovino, skozi ljudsko izročilo, bogato kulinarično sedanjost, in tudi priložnost za odlično prihodnost! Tega se zavedajo prizadevni organizatorji, članice in člani društva Antonovanje na Kogu, ki s promocijo tradicije želijo ohraniti priložnost za posebno kulinarično prihodnost. Tudi tokrat so številnim obiskovalcem pripravili prav posebno druženje, ki pomeni vrhunec Antonovanja na Kogu. Tako so podelili priznanja za najboljše čurke in vina, razglasili so najlepše risbice, letos se je predstavil tudi Matjašek I. Kogovski, na katerega so Kogovci ponosni. Zato je Društvo Antonovanje na Kogu na ormoški tržnici pripravilo predstavitev dogodkov s pogostitvijo in imenovanjem Matjašeka I. Kogovskega. Vrsto let so organizatorji Antonovanja na Kogu iskali tisto nekaj, kar bi dalo piko na i, razmišljali o tem kako bi lahko promocijo kulinarike popeljali na višji nivo… in potem se je nekega dne v njihove misli prikradel navihan Matjašek… Saj poznate tisto pesem Ansambla Alojza Grnjaka, Matjašek je gujdeka kla … Po legendi Alojz Grnjak pesmi ni napisal po naključju. Nekoč, ko so prišli na koline na Kogu so dejansko srečali znanega kogovskega mesarja Matjašeka. Vsi so zvrnili kakšen kozarček več in tako je nastala skladba Matjašek je gujdeka kla. Seveda je bilo kasneje potrebno najti primerno osebo, ki bo Matjašeka dostojno zastopala in v letošnjem letu so ga le našli. Matjašek I. Kogovski je postal priznani mesar in mojster priprave čurk, Ivan Žinko.

Matjašek I. Kogovski je ob imenovanju prejel štrajhar, to je ostrilec nožev, nož, pintovec, torej vrbo, žganje za dobro voljo in rožiče oziroma kravje rogle. Prejel je tudi prav posebne orglice, ki jih je društvo v lanskem letu prejelo od Lojzeta Peterleta, prvega predsednika slovenske vlade in nekdanjega evropskega poslanca, saj mora Matjašek vedeti tudi kaj zaigrati. Ivana Žinka in njegove čurke poznajo najmanj od Murske Sobote do Kopra. In zakaj si zasluži ta časten prvi naziv? Predsednik društva Antonovanje na Kogu, Slavko Perc odgovarja, najprej Ivan Žinko in potem dolgo, dolg nič. Ivan Žinko je čisto pravi mesar, prvi v Žinkovi družini. Že kot majhnega fantka ga je to delo navduševalo. Zakaj? Pravi, da je delo pestro in raznoliko, spoznava vedno nove ljudi, z leti pa je to delo postalo način življenja. Čurke izdeluje že 25 letih, zadnjih šest let sodeluje tudi na ocenjevanju čurk na Kogu, kjer je vedno znova prvi med najboljšimi.

Letos je na ocenjevanju sodelovalo 16 izdelovalcev čurk s 36 vzorci, od tega 16 črnih, 14 sivih in 6 belih čurk. Pri sivih in belih čurkah je bil v poskus prinesen po en vzorec veganskih čurk. S strani strokovne komisije (Peter Pribožič-KGZ Ptuj, Irena Kos-KGZ Celje in Frančka Lebarič-KGZ Murska Sobota) je bilo podeljenih osem 8 zlatih, 10 srebrnih in 11 bronastih medalj, s strani komisije potrošnikov (Vanja Mramor, Dragica Florjanič, Karolina Putarek, Natalija Škrinjar in Franjo Soldat) pa 11 zlatih kolajn. Tudi letos so organizatorji izbirali še Antonovo vino, ki se prileže k črni, sivi in beli čurki. Someljeji Vanja Mramor, Peter Rataj, Žan Krajnc in Milan Hlebec ter Kogovska vinska kraljica Nives Plemenič, niso imeli lahkega dela. Med številnimi odličnimi vini kogovskih vinogradnikov (Vino Plemenič, PRA-VinO Čurin-Prapotnik, družina Lukman, Franc Hlebec, Vino Munda, Vinska klet Roka in Turistična kmetija Hlebec) so morali izbrati tista tri vina, ki se najbolj ujemajo z okusom letos najbolje ocenjene črne, sive ali bele čurke. Odločili so, da je Antonovo vino 2020 za črno čurko – modra frankinja 2018 iz Vinske kleti Roka, Antonovo vino 2020 za sivo čurko – chardonnay Turistične kmetije Hlebec in Antonovo vino 2020 za belo čurko – Fuga mundi 2007 iz Vino Munda.

Tudi letos so otroci ustvarjali na temo domačih kolin in pripravo sezonske kulinarične posebnosti – kašnatih klobas ali po prleško čurk. V prostorih OŠ Kog je na ogled razstava risb in fotografij na temo »Reja prašičev v Prlekiji in Medžimurju«, ki sta jo pripravila Društvo Antonovanje na Kogu in Združenje rejcev prašičev Ormož. Razstavo, ki je nastala na to temo, z otroškim očmi. Prispelo je kar 169 likovnih del. V letošnjem letu so organizatorji poskrbeli tudi sodelovanje z ostalimi ustanovami. Tako je denimo Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož v sodelovanju z društvom Antonovanje na Kogu pripravil muzejski vec?er Zgodbe domac?ih inovatorjev. Obenem je bilo društvo del dogodkov v okviru projekta Spodbujanje evropskega načina življenja, krepitev solidarnosti in medkulturnega dialoga (PRO EU), programa Evropa za državljane, ki je potekal v organizaciji Ljudske univerze Ormož. V sklopu projekta je letošnjo Čurkarijado obiskalo 130 gostov iz Poljske, Romunije, Hrvaške in Srbije…

Kaj je to čurka?

Čurka je na območju Koga in večjega dela vzhodnega ormoškega območja ime za kašnato klobaso. Glede na vsebino nadeva poznamo bele, sive in črne čurke. Osnova nadeva je kaša. Pri belih čurkah je to prosena kaša z dodatki cimeta in sladkorja. Siva čurka je kašnata klobasa, ki ima v nadevu praviloma ajdovo kašo ali ješprenj, lahko tudi manjši dodatek prosene kaše ali riža. Poleg tega so lahko dodani ocvirki, del kuhane glavine ali pljuč. Črna čurka, v Sloveniji je zanjo najbolj razširjen izraz krvavica, je kašnata klobasa, ki ji je dodana kri. Osnovni nadev je ajdova kaša ali ješprenj, riž, meso glavine, pljuča, prepražena črevna mast, lahko tudi ocvirki. Izdelava kašnatih klobas ima v Sloveniji bogato tradicijo. Po posameznih vaseh in pokrajinah se razlikuje glede na vsebino nadeva, uporabo začimb in obliko izdelka. Gre za sezonsko in lokalno pripravljeno kulinarično posebnost, ki je v času, ko se vse več govori o domači hrani, o poznavanju njenega izvora in oskrbe na lokalnem nivoju, nedvomno vedno bolj zanimiva tudi za potrošnika. Namen ocenjevanja in pokušanja kašnatih klobas na Čurkarijadi na Kogu je ohranjanje tradicije in vzpodbujanje izdelave kašnatih klobas, ki daje sodelujočim kmetijam možnost trženja teh izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

Na jedilniku se čurke postrežejo poleg kisle repe in kislega zelja. Za vse udeležence in obiskovalce čurkarijade je pripravljena tudi pokušnja čurk posameznih kmetij, ki so sodelovale na ocenjevanju s svojimi izdelki. Čurkarijada na Kogu na eni strani obuja spomin na kulinarično dediščino podeželja, sodelujočim kmetijam v ocenjevanju čurk pa nakazuje tudi možnost trženja teh izdelkov v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Prek organizacije ocenjevanj, pokušenj, organizacije prireditev in promocije se ta del dediščine slovenskega podeželja ohranja tudi poznejšim rodovom. Predvsem pa je pomembno, da tako ohranjamo čut za domačo, sezonsko in lokalno pridelano hrano, ki je kakovostna in dobra.

Foto: Sonja Kamplet Rotar

Tags: , , ,

0 Comments

Leave a Comment

error: