Od generala Maistra, čez NOB, do osamosvojitve

Radgončani so se na komemoraciji ob dnevu mrtvih spomnili vseh

V organizaciji občine Gornja Radgona in Združenje borcev za vrednote NOB Gornja Radgona, so se Radgončani tudi letos zbrali na komemorativni slovesnosti ob dnevu mrtvih, in sicer pred spomenikom žrtev vojne NOB na Partizanski ulici v središču mesta. Skromno in dostojanstveno so se desetine zbranih, po turobnem vremenu, spomnili vseh umrlih, tako v borbah za Severno mejo, v času I. in II. svetovne vojne, po vojni in tudi v vojni za Slovenijo leta 1991. Delegacije udeležencev, predstavnikov vseh veteranskih združenj ter drugih organizacij, pa so hkrati položili vence in prižgali sveče na mnogih spominskih obeležjih in grobovih v mestu in okolici, in sicer na: spominski plošči na zgradbi Trate 17 (Murska regulacija), spominski plošči na zgradbi Partizanska 26 (»stara pošta«), spominski plošči na zgradbi Maistrov trg 2 (bivša OŠ dr. Janka Šlebingerja), spominski plošči na zgradbi na Partizanski cesti (»Admond«), spominski plošči Janezu Svetini na Partizanski cesti (zgradba bivše »Sloge«), na pokopališču paso ikebane položili na: nagrobni spomenik Maistrovim borcem, nagrobni spomenik jugoslovanskim in bolgarskim vojakom, nagrobni spomenik župnika Martina Gaberca (umrl 6.4.1941), nagrobni spomenik Alojza Gaubeta (umrl 3.7.1991), nagrobni spomenik častnega občana dr. Antona Trstenjaka (umrl 29.9.1996), grobnica v kapelici častnega občana, msgr. Franca Puncerja (umrl 11.2.2008), nagrobni spomenik častne občanke Cilke Dimec Žerdin (umrla 19.5.2017).

Pred tem so v priložnostnem programu, ki ga je povezoval pripadnik večine veteranskih organizacij, upokojeni ravnatelj OŠ Gornja Radgona, Dušan Zagorc, nastopili: Ženski pevski zbor DU Gornja Radgona, recitatorji iz radgonske OŠ, ter glasbeniki iz ZGŠ Maestro. Priložnostni nagovor je tokrat imel upokojeni častnik Slovenske vojske in veteran vojne za Slovenijo, Zdravko Stolnik, ki je dejal, da so se vsi skupaj zbrali, da spoštljivo in svečano obudijo spomin na mnoge Slovenke in Slovence, ki so dali svoja življenja za svoj narod, za svojo domovino. „Zato je primerno, da ob tej priliki posebej izpostavimo tri vojaške mejnike ohranjanja slovenstva in slovenskega ozemlja v zadnjih 100 letih. Prav v teh vojnah so Slovenci trpeli in umirali za visoke ideale in vrednote našega naroda. Prvi teh mejnikov je boj generala Maistra za severno mejo. Slovenski fantje, mnogi tudi iz naših krajev, so se v velikem številu odzvali njegovemu klicu in nam po mnogih zapletih ter spopadih priborili velik del slovenskega narodnostnega ozemlja. Drugi je prav gotovo narodnoosvobodilni boj. To je bilo najmočnejše, najučinkovitejše in najštevilčnejše odporniško gibanje proti nacifašizmu nasploh. To je bil boj proti sili, ki si je zadala cilj izbrisati Slovence iz zemljevida narodov Evrope. Vprašajmo se – kakšna bi bila danes Slovenija brez NOB in zmage partizanov na strani zaveznikov? In prav na njenih temeljih, temeljih te zmage, smo Slovenci v naslednjih desetletjih ustvarili okoliščine, ki so nam omogočile, da smo prišli do lastne države. A za to smo morali doživeti še eno vojno (tretji mejnik), osamosvojitveno vojno. Čeprav je bila kratka je zahtevala nove žrtve, ki so s svojimi življenji pomagale postaviti temelje novi slovenski državi. Ne nasprotujemo človeškemu odnosu do trupel tistih, ki so izgubili življenje na nasprotnih straneh. A to se ne more in ne sme zlorabljati za politične in še kakšne interese. To ni pieteta to je umazano politikantstvo. Vsi, ki so v teh vojnah umrli za obstanek slovenskega naroda pa si zaslužijo spoštljiv spomin. Svoja življenja so dali za naš narod, zato, da je obstal na svoji zemlji, ohranil slovensko besedo in končno prišel do svoje države – Slovenije“, je med drugim poudaril Stolnik.

5 thoughts on “Od generala Maistra, čez NOB, do osamosvojitve

  1. Oste, hvala za lep prispevek in za lepe fotografije. Hvala, da si povzel Zdravkov nagovor. Bil je kratek, jedrnat, udaren in razumljiv.

    1. Zagorc, bo še kaj jedrnatega, kratkega in zelo udarnega, tudi razumlkivega, ko bo resnica o dogodkih v Gornji Radgoni prišla na dan. Ko se ne bo o tem samo govorilo za šankom. Si še vedno v Radgoni kdo vseeno upa povedat resnico na glas, bodi brez skrbi. Vam ni uspelo ustrahovat vseh. In kaj vas vse skupaj res ni nič sram kaj delate ? Povejte javno, če si upate. Pogovarjajmo se, zakaj molčite, če nimate nič skrivat ? Povejte mi v oči javno, da to ni res. Tako kot jaz vam povem javno v oči. Tega niste vajeni vi v teh organizacijah, ali. No to se bo v kratkem spremenilo.

      Lp Dejan Mauko, Veteran Osamosvojitvene vojne za Slovenijo, borec Protidiverzantskega voda Gornja Radgona 1991. Prostovoljec

  2. Dejan Mauko, prosim, ne uporabljaj več mojega priimka (in v bodoče tudi imena) za zdravljenje tvojih frustracij. Še enkrat (zadnjič) te prosim, da vklopiš možgane, predno kaj javno napišeš. Zgleda, da si se ti edini boril v Gornji Radgoni, in da je edino “tvoja resnica” prava resnica. P.S.: Kaj hudiča sem ti jaz dobrega storil v življenju, da sedaj pljuvaš po meni!?

    1. Zagorc dokler boš kakorkoli omenjen kjer koli v zvezi Osamosvojitvene vojne za Slovenijo, bom napisal kaj kar je res. Prosim, da prenehaš žalit Veterane in se umakneš iz zadev kjer nimaš kaj iskati. In ja prosim, daj zadevo na sodišče če te kaj moti. Se bomo pogovorili ni problem. No jaz se nisem edini boril v Gornji Radgoni, tega tudi nisem nikoli povedal. Ti se pa sploh nisi, skrival si se. Zdaj pa bi rad pametoval, kdo je kaj bil. Lepo te prosim. Ti ni dovolj, da si član društva prevoznikov ? No, pa to tudi nikoli nisi bil.

  3. Pa, še nekaj me zanima. Na podlagi katere dokumentacije, poveljniških dnevnikih ipd. je Šteiner pisal njegovo knjigo ? Mogoče na Stolnikovih ? Kateri so nastali po vojni, saj jih prej ni imel zakaj pisat, saj do polovice sploh ni bil poveljnik TO ali komer koli. Bil pa je obveščevalni častnik okupatorske vojske. Prevzel je prostovoljce v Gornji Radgoni komaj, ko so boji potekali že nekaj dni. Torej tudi po zelo pogumnih akcijah, ko so prostovoljci uničili celi konvoj sovražnih vozil z molotovkami (nisem bil prisoten o.p.). Je povedal Šteiner, da Stolnika zelo spoštuje, ker je nosil takrat glavo naprodaj. A res ? Kdaj ? Ko se je pogajal, no stal je zraven na pogajanjih, to je res, v civilnih oblačilih, ker Stolnik teh pooblastil ni imel, za pogajanje s Popovim ? Naj povem, da je med pogajanji veljalo strogo premirje. Tako ta za nikogar ni bilo prav nobene nevarnosti. Drugače pa Stolnika ni bilo nikjer. Zelo so sporni tudi njegovi ukazi prostovoljcem, kar bomo tudi dokazali. Proti komu je on pravzaprav deloval, kot oficir jna ? Me pa zanima tudi zakaj je Stolnik bil pri pogajanjih prisoten, koga je hotel kaj prepričat ? Njegove ali naše ?

    Dejan Mauko

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: