Skip to content

Ob jubileju tudi razstava goveje živine in priznanja zaslužnim!

Radgonsko rejsko društvo za lisasto pasmo obeležilo prvih 30 let

Čeprav v teh junijskih dneh ne poteka nobena sejemska prireditev, je na konec minulega tedna na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni bilo zelo živahno, veselo in razigrano. Ob bogatem kulturnem program, razstavi in ocenjevanju izbrane goveje živine, podelitvi priznanj ter druženju ob glasbi Alfija Nipiča in njegovih muzikantov ter pogostitvi z mesom vola na ražnju, je namreč Rejsko društvo za lisasto pasmo Gornja Radgona obeležili 30-letnico obstoja in uspešnega
delovanja. „Poleg vseh rednih aktivnosti smo se v društvu odločili, da obeležimo ta dan in
pripravimo razstavo goveje živine iz celotne Upravne enote Gornja Radgona, katero pokrivamo. Ob razstavi je potekalo prijetno druženje in pogostitev rejcev, članov društva, sponzorjev, strokovnjakov ter številnih drugih gostov, ki so nam v dosedanjem delovanju tako ali drugače pomagali ali nam ves ta čas stojijo ob strani,“ nam je dogajanje na sejmišču v Gornji Radgoni predstavil dolgoletni predsednik društva Drago Cetl, ki je v svojem nagovoru na proslavi, postregel tudi z nekaterimi podatki vezanimi za društvo.

Tako smo med drugim slišali, da je društvo, ki že 30 deluje na območju občin: Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, sodi najuspešnejša tovrstna društva v Sloveniji, in zato že več let, na sejmu Agra, tradicionalno organizirajo druženje govedorejcev iz celotne Slovenije, kjer jih pogostijo s pečenim volom. Tudi povprečna mlečnost v standardni laktaciji 305 dni pri kravah v UE Gornja Radgona povečuje in se je v zadnjih 20 letih povečalo za 1582 kg, s čimer presega povprečje Slovenije za 400 kg, zato posamezni rejci radgonskega društva dosegajo vrhunske rezultate tudi v državnem merilu. „V društvu govedorejcev bomo poskušali osveščati širšo javnost o izjemnem pomenu ohranjanja govedoreje, saj se je že v zadnjih 20 letih število kmetij rej govedi kar prepolovilo. Na tem mestu se še enkrat zahvaljujem vsem članom društva,
simpatizerjem, strokovnim sodelavcem in sponzorjem. Ob vsaki okrogli obletnici smo imeli tudi razstavo živali, za kar imajo zasluge tudi bivši predsedniki: Karel Fleisinger, Franc Koler, Jože Bračko in Tatjana Vrzel, prav tako pa tudi naši kmetje in strokovni delavci KGZS – zavod Murska Sobota. Nobena razstava ne more potekati brez pridnih kmetov. Tudi na današnji razstavi smo pokazali izredno lepe govedi članov našega društva, katerim se še posebej zahvaljujemo, da so pripeljali svoja goveda. Zavedamo se, da nobeno društvo ne more uspešno delovati brez
sodelovanja naših pridnih in pogumnih članov društva“, je dejal Cetl in dodaj, da je v društvo trenutno vključenih 170 članic in članov, kar je ena največjih številk v tridesetih letih obstoja društva, kjer rejci družijo, usposabljajo s pomočjo strokovnih služb, izmenjujejo izkušnje ter si tako in drugače pomagajo. Prav zaradi tega so si 31.1.1992 tudi ustanovili društvo, ustanovni člani pa so bili: Karel Fleisinger, Spodnji Ivanjci; Matija Karlo, Radvenci; Mirko Kaučič, Zg. Ivanjci; Franc Rožman, Terbegovci; Anton Brumen, Biserjane; Feliks Antonič, Okoslavci; Franc Koler, Spodnja Ščavnica; Marija Hamler, Črešnjevci; Renata Fras, Hrastje Mota; Janez Vukan, Lomanoše. Prvi predsednik je bil Karel Fleisinger. V teh letih so poleg njega predsedniki bili še: Franc Koler, Jože Bračko in Tatjana Vrzel, vsi štirje so ob tej priložnosti prejeli jubilejne nagrade. Prav tako so z zvonci nagradili lastnike, na razstavi, zmagovalnih krav v treh kategorijah. Prejela sta jih za kolekcijo krav I. laktacija – Tomaž Kocbek, ter kolekcija krav II. in III. laktacija, Damjan Bračko. Vsi ostali rejci so v vseh treh laktacijah so zasedli 2. mesto.

Povprečna mlečnost v standardno laktaciji (305 dni) pri kravah v UE GR se je v zadnjem obdobju povečala za 1582 kg, iz 5.002 kg v letu 2004 na 6.584 kg v letu 2021. S tem presega povprečje
Slovenije za cca 400 kg. (Podatki za SLO: Mleko 6.172 kg; % maščob 4,10; % beljakovin 3,44). Posamezni rejci dosegajo vrhunske rezultate tudi v državnem merilu, je bilo slišati na proslavi jubileja, kjer so pripravili pester kulturni program, udeležili pa so se je številni gostje, in kjer so prisotne med drugim pozdravili tudi evropski poslanec Franc Bogovič, poslanka DZ Vera Granfol, ter v imenu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, državni sekretar Aleš Irgolič. Vsi so z izbranimi besedami govorili o delu radgonskega govedorejskega društva.

Tudi radgonski župan Stanislav Rojko, ki je med drugim dejal: „Če gre bik, naj gre še štrik, je star rek, ko se kmet poslavlja od živine. »Štrik« pod narekovaji, kot simbol povezanosti med kmetom, živaljo in zemljo, »štrik« kot simbol mnogih sprememb načina kmetovanja, ki je danes električna ograja, sodoben hlev, robotski molzni stroj, avtomatsko doziranje hrane. Pa vseeno… povezanost človeka in živali, njuno sobivanje na naši rodni zemlji je in bo odlika tistih, ki s svojimi rokami služijo kruh. Res je, govedoreja se je spremenila. Tudi način prehranjevanja živali je iz tipično travniškega v nižinskem delu Slovenskih goric prešel na velik del hrane, ki je pridelana na njivah. Ostajajo v spominu polne podstrehe sena, nakladane ročno ali z nakladalno napravo, kar danes kmetje počnejo zgolj še izjemoma. Ob kmetijah pa so naložene velike bale, ki to nadomeščajo. A, kot rečeno. Žival, človek in zemlja so še vedno v istem trikotniku, usodno združene, lahko obstanejo zgolj v tem trikotniku.“
Župan Rojko je tudi dodal, kako je Društvo rejcev za lisasto pasmo »prostor«, kjer se lahko srečata tako uporabnik kot proizvajalec. Soočita različne poglede in na koncu najdeta skupno pot. Ta skupna pot pa je trdno stoječa kmetija na eni, in kvalitetni prehranski izdelki na drugi strani. „Za trud pri dvigu kvalitete govedoreje, rejskemu društvu v imenu občine Gornja Radgona izrekam čestitke in pohvale in želim še obilo dobre »paše«. Rejsko društvo za lisasto pasmo Gornja Radgona se že 30 let svojega delovanja odziva na spremembe v načinu in obsegu govedoreje ter nudi rejcem strokovno pomoč in podporo. S pomočjo društva danes govedoreja pomembno prispeva k razvoju kmetijstva v naši občini, saj je dodana vrednost v govedoreji bistveno višja kot klasične poljedelske pridelave. Pri društvu se znajo odzvati na vedno bolj izražen – drugačen odnos
do govedoreje, do živali in nasploh do načina kmetovanja. Sodobna prireja mesa, mleka, mlečnih izdelkov je drugačna kot je bila v preteklosti, kmetije so vedno večje, koncentracija živali povečana,“ je dodal Rojko.

Fotografije Ludvik Kramberger & O.B.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

error: