Misteriozno izginotje 43-letnice, ki je od doma odšla brez denarja in osebnih dokumentov; Niti po štirih tednih dekleta ne najdejo ne mrtvo ne živo; Njen mobilnik, ki ga je edinega odnesla s seboj zvoni v prazno
Za 70 – letnim Franca in 63-letno Bošo Meglič iz Levanjcev 2a, v občini Destrnik, tik ob regionalki Lenart – Ptuj, je gotovo najhujše in najbolj žalostno praznovanje božiča in novega leta. Kako tudi ne, ko pa že štiri tedne ne vesta ničesar o svoji edinki, 43-letni Simoni, ki sta jo nazadnje videla v sredo, 9. decembra zvečer, že naslednje jutro pa je sicer povedala, da gre na sprehod, in odšla neznano kam. Hudo jima je, saj ne vesta, ali jima je hčerka še med živimi, ali pa se ji je kaj zgodilo. Poleg skrhanih očeta in matere, ki največ časa prejočeta in praktično iti ne jesta, več kot očitno žaluje tudi Simonin kuža rotvajler. Vsi trije, kot da bi enoglasno klicali: Simona vrni se domov! Ko smo jim konec tedna nekoliko zmotili domačo „praznično idilo“, ki je praktično ni niti bilo, saj so vsi trije nekako nemo gledali v prazno, z upanjem, da se le ni zgodilo najhujše in da bodo kmalu vseeno videli Simono, ki jo vsak po svoje imata najraje, sta nam mama in oče s solznimi očmi in med jokom razlagala, da ne vidita vzroka, zakaj bi ju edinka zapustila. Vzroka naj ne bi bilo za odhod od doma, za morebitni samomor, še najmanj pa za bog ne daj, umor, saj da ni imela sovražnikov, večinoma prijatelje, saj je sama zelo družabna in prava veseljakinja, ki mimogrede ime rada tudi živali.
Franc, serviser Marlesovih kuhinj, Boža pa prodajalka v ptujskem Peku, sta upokojenca od 2012 oz. 2015, vse življenje namenjata svoji edinki Simoni in zato ju še bolj boli, da jim je pripravila tako žalosten dogodek. V čudoviti hiši in celi domačiji, na začetku vasi Levanjci dekle, ki se nikoli ni poročilo ima vse pogoje za lepo življenje. Pred skoraj dvajsetimi leti, ko je sama bila stara 24, je bila v resni zvezi, a se ni izšlo in je Simona končala v Psihiatrični bolnišnici Ormož. Zaradi duševne stiske se nikoli več ni resno vezala na kakšnega fanta, saj naj bi se bala novega razočaranja, a kljub temu ima lepo in razgibano življenje. Do lanskega februarja je bila zaposlena pri Zlatarni Celje, v zadnjih mesecih pa se rada sprehaja, druži s prijatelji ipd. Občasno je že prej odšla od doma, a le za kakšen dan, dva ali za vikend, je po poklicala mamo in ji povedala ali vsaj poslala telefonsko sporočilo, češ da je pri kakšni kolegici ali kjerkoli pač. Tokrat pa nič, njen mobilni telefon je zvonil prva dva dni po izginotju, odgovarjala ni niti na SMS sporočila, ne na mamin in ne na očetov telefon. Po dveh treh dneh pa telefon zvoni v prazno, oz. klicatelju sporoča, da „številka trenutno ni dosegljiva“, kar para srce njenih dveh najdražjih.
„Tisti četrtek, ko je odšla od doma ni bilo nič narobe ali sumljivega, le da je tokrat šla nekoliko prej kot običajno. Že ob 6,30 uri je šla in dejala nama je, da gre na sprehod, kar se nama ni zdelo nenavadno, saj je veliko hodila, kondicijo si je nabirala predvsem na mirnih poteh ob Pesnici in sploh po naravi. Le da se tokrat ni vrnila, čudno pa je tudi, da s seboj ni vzela ne denarja in ne osebnih dokumentov“, nam je žalostno razlagala mama Boža, ki je slišala, da jo je nekdo videl predhodni dan na bencinskem servisu na Ptuju, a je takrat prišla domov. Zato ostaja zadnja verzija, da jo je zadnji videl sosed, ko se je po regionalki, skozi bližnji Dolič, po kolesarsko-sprehajalni stezi, vračala iz smeri Trnovske vasi proti domu. „Čeprav se je sosed nato hitro vračal nazaj in jo je menil pripeljati domov, je več ni videl ob cesti, kar je tudi malo sumljivo“, pove mama in nadaljuje: „V Mariboru je spoznala neko združbo, kar jo je močno spremenilo. Pogosto je jokala, a nama natančno nikoli ni razložila, kaj je narobe“.
In dokler oče Franc pove, kako je „vedno imela vsega preveč“, nam je mama razložila, da ne z očetove in njene strani ni nikoli bilo kakšne nagnjenosti k samomoru. Zato ne verjame, da bi se njuna edinka odločila za končanje svojega kratkega življenja. Potrdila pa nam je, da v njeni družini razhaja huda bolezen, in tudi ona sama boleha za rakom. „Pred časom so tudi Simono povabili na genetsko testiranje na Onkološkem inštitutu UKC Ljubljana, kjer je bila pozitivna. Tudi to jo je vrglo iz tira, še posebej naj bi ji v mislih bile ideje, ki nimajo ničesar z realnostjo. Jasno je, da vse kar imava ostane njej, edino pod pogojem, da bova z možem morala v dom starejših, potem bi morali razmisliti, s čem bi dom plačevali“, nam še povesta prijazna, a žalostna gostitelja Franc in Boža, ki jima se je življenje obrnilo na glavo, saj oba bolehata s hujšimi boleznimi in sama zase prej ko slej ne bosta mogla skrbeti. Torej ju čaka odhod v dom starejših, sama pa trenutno na prvo mesto postavljata iskanje hčerke, katero čakata, da bi ju vsaj čim prej poklicala…
Kljub vsemu, čeprav si tega nihče ne želi, je največ takšnih, ki so prepričani, da je Simona mrtva. Zato niti ne preseneča, da največ iskalnih akcij poteka ob rečici Pesnici in nekaterih mlakah v okolici ter bližnjih gozdovih. Potekalo je veliko iskalnih akcij, a žal še vedno ni bilo uspeha…, niti na zadnji, ki je potekala v soboto, drugi dan leta 2021, katero je organizirala njena prijateljica Nataša Drgas in je zraven povabila vse, ki „ji Simona nekaj pomeni“. Iskali so predvsem v širšem predelu ob Pesnici, od Vitomarcev proti Levanjcih. Žal se je spet končalo kot na številnih drugih večjih ali manjših akcijah, celo na območju Ptuja in širše, največkrat na območju občin Destrnik in Trnovska vas, v kateri so sodelovali: gasilci prostovoljnih društev Kicar, Podvinci, Pacinje, Biš, Desenci, Spodnji Velovlek, Dornava in Destrnik, pod vodstvom policije. Iskali so jo tudi lovci, vodniki reševalnih psov ZRPS Podravske regije in SIP KZS-skupina 3, mnogi vaščani, prijatelji, znanci in podobno. In čeprav se čas od izginotja oddaljuje, mnogi še vedno upajo, da se bo Simona pojavila pred svojima najdražjima, očetom in materjo.
Če jo morebiti opazite, pokličite policijo!
S Policijske uprave Maribor so večkrat sporočili, da policisti še vedno izvajajo aktivnosti za izsleditev pogrešane Simone Meglič. Zaradi tega so se tudi tik pred prazniki, znova obrnili na javnost, če bi ji lahko pomagali odkriti pogrešano žensko. „Ponovno pozivamo vse, ki so morebiti pogrešano osebo videli, v četrtek 10. 12. 2020 ali po tem datumu, da to sporočijo na najbližjo policijsko postajo ali pokličejo na telefonsko številko policije 113, oziroma na anonimni telefon policije 080-1200. Simona Meglič je stara 43 let, visoka je 165 centimetrov, težka je približno 55 kilogramov, srednje postave, dolgih črnih las, rjavih oči. Od doma je odšla oblečena v dolgo rdečo bundo, črne hlače in obuta v bele športne copate“, je nazadnje sporočili z OKC PU Maribor.
