Letos pod sloganom: Sladkorna bolezen in družina

Svetovni dan sladkorne bolezni spodbuja družine k preprečevanju in obvladovanju diabetesa; Poskrbimo za prihodnost, prepoznajmo sladkorno bolezen pravočasno!

Sladkorna bolezen (diabetes mellitus), kot skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi, vsako leto 14. novembra, po vsem svetu obeležuje „svoj dan“. Za svetovni dan sladkorne bolezni je bil izbran 14. november, rojstni dan Fredericka Bantinga, ki je skupaj s Charlesom Bestom prvi razvil zamisel, ki je pripeljala do odkritja inzulina leta 1921. Previsok krvni sladkor, kot glukozo poimenujemo laično, je posledica sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra. Okvara trebušne slinavke sčasoma napreduje, zato se način zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 stopnjuje, in sicer od spodbujanja k zdravemu življenjskemu slogu do zdravljenja z zdravili, ki jih zaužijemo prek ust, do zdravljenja z inzulinom. Kot poudarjajo na Centru za krepitev zdravja Gornja Radgona, poznamo več tipov sladkorne bolezni, in sicer sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2, sladkorno bolezen v nosečnosti ter druge tipe sladkorne bolezni.

Sladkorna bolezen zaradi svoje pogostnosti, zahtevne in kompleksne obravnave ter težkih posledic predstavlja velik zdravstveni problem ter izziv za vse nas. Bolnik s sladkorno boleznijo na svojo bolezen povprečno pomisli na vsakih 20 minut vsak dan, vse življenje, zaradi česar sladkorna bolezen zanj predstavlja veliko breme ter posledično vpliva na kakovost njegovega življenja in njegove družine. Bolnik tako poleg zdravljenja z zdravili potrebuje tudi vseživljenjsko oporo v zdravstvenem timu za obravnavo sladkorne bolezni ter usklajeno obravnavo glede krvnega sladkorja, tlaka in maščob. Sladkorna bolezen, kot ena izmed kroničnih bolezni, ni samo problem razvitega sveta, ampak je v vedno večji meri odraz ekonomskih in socialnih determinant zdravja, kot sta revščina in neizobraženost, zato je za njeno uspešno obvladovanje potrebno usklajeno delovanje zdravstvenega sistema in celotne družbe.

Ob svetovnem dnevu diabetesa so po vsej Sloveniji pripravili različne preventivne in podobne aktivnosti, namenjene sladkornim bolnikom. Tako so tudi članice in člani Društva diabetikov Gornja Radgona, kjer je združenih kakšnih 100 sladkornih bolnikov in njihovih družinskih članov iz občin Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki ga zaznamujemo od leta 1991 na pobudo Mednarodne zveze za sladkorno bolezen in Svetovne zdravstvene organizacije, pripravili posebne aktivnosti. V bližini svojih prostorov, v Mladinskem centru Gornja Radgona, kjer je dipl. med. sestra Barbara Kralj iz ZD Gornja Radgona, merila sladkor v krvi, se je žal le slaba tretjina članstva pogovarjala o svojih težavah in novostih na področju zdravljenja, te še vedno neozdravljive bolezni. Vse skupaj pa je pozdravila tudi predsednica društva Marta Wolf, ki nam je povedala, da to ni edina aktivnost društva, temveč se te (izleti, druženja, predavanja in druge vrste izobraževanj…) vrstijo skozi celo leto. Žalostno je ugotovila, da je na tem območju bistveno več obolelih z diabetesom, a se ne včlanijo v društvo, kjer si lahko samo pomagajo. Prav tako se aktivnosti udeležujejo le redki, kar je tudi velika škoda.

Magistra farmacije Lea Kuzmič iz Lekarne Špringer, je prisotnim na posebnem predavanju, spregovorila o aktualnih zadevah povezanih z njihovo hudo boleznijo, s poudarkom na temi: sladkorna bolezen in družina. Potem se je kakšnih 20 članic in članov društva odpravilo še na krajši potep – pohod po Gornji Radgoni, saj je znano da prav telesna aktivnost najbolj lajša omenjeno bolezen. Šli so po središču mesta do zdravstvenega doma, mimo sejmišča, šporetnega centra in mestnega parka ter doma starejših, nazaj do Mladinskega centra, kjer se je vse skupaj končalo s priložnostnim prigrizkom in s prijetnim klepetom in druženjem. Žal pa jim to ne more olepšati dneva ob dejstvu, da bolehajo z hudo boleznijo, ki iz dneva v dan napada več ljudi. Ob tem je sladkorna bolezen med največjimi problemi javnega zdravja pri nas. Število sladkornih bolnikov namreč povsod po svetu vztrajno narašča. V Sloveniji je po evropsko primerljivih epidemioloških podatkih 125.000 diagnosticiranih diabetikov oziroma 6,9 odstotka odraslega prebivalstva. Zavod Diabetes v sodelovanju s številnimi partnerji kot odgovor na resolucijo Združenih narodov, ki je sladkorno bolezen razglasila za epidemijo, že osmo leto izvaja kampanjo Bodi odličnjak! Aktivnosti v letošnjem letu so namenjene tudi intenzivnemu ozaveščanju o velikem bremenu kardiovaskularnih zapletov pri ljudeh s sladkorno boleznijo, saj imajo diabetiki namreč kar tri do štirikrat večjo možnost za nastanek srčno-žilnih zapletov kot drugi.

V zvezi društev diabetikov ter društvu za zdravje srca in ožilja so ob svetovnem dnevu znova pozvali k zgodnjemu odkrivanju ter pravočasnemu in učinkovitemu zdravljenju sladkorne bolezni. Gre namreč za bolezen, ki ne boli, povzroča pa številne zaplete, še posebej srčno-žilne. Nasploh so srčno-žilne bolezni najpogostejši vzrok za smrt ali prizadetost bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2.

Pravočasna diagnoza in zdravljenje sladkorne bolezni pomembno zmanjšata tveganje za dolgoročne zaplete, kot so srčni infarkt, odpoved ledvic, slepota in izguba udov. Tesno povezanost med sladkorno boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi stroka ponazarja z razlago, da bi lahko govorili kar o”sladkorno-srčno-žilnih boleznih”. Ker pri sladkorni bolezni tipa 2 značilni simptomi pogosto niso izraženi, ta lahko dolgo ostane neodkrita. V omenjeni zvezi in društvu so skupaj oblikovali pobudo Zmanjšajmo polovico, s katero želijo združiti vse vladne, nevladne in strokovne moči, da bi hitreje udejanjili zaveze iz nacionalnega programa obvladovanja sladkorne bolezni v obdobju 2010-2020.

Delež neodkritih sladkornih bolnikov je lahko tudi v razvitih državah do tretjine vseh obolelih. Po ocenah stroke bi število vseh oseb s sladkorno boleznijo v Sloveniji, ugotovljeno in neugotovljeno, lahko znašalo od 154.000 do 175.000. Dolgoročni cilj omenjene pobude je prepoloviti število oseb, ki ne vedo, da imajo sladkorno bolezen. Stroka opozarja tudi na debelost, ki je glavni neodvisni dejavnik tveganja tako za sladkorno bolezen kot srčno-žilne bolezni ter glavni napovedni dejavnik za moteno toleranco za glukozo in sladkorno bolezen tipa 2. V Sloveniji so v letu 2016 debelost ugotovili pri 19 odstotkih odraslih, čezmerno hranjenost in debelost pa skupno pri 58 odstotkih odraslih…

Ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje izdali elektronsko publikacijo z naslovom Ožji nabor kazalnikov za spremljanje obvladovanja sladkorne bolezni v Sloveniji. Stalno spremljanje kazalnikov o osebah z velikim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2 ter o bolnikih s sladkorno boleznijo, predstavlja osnovo za spremljanje učinkovitosti ukrepanja in napredka pri izvajanju in uresničevanju ciljev Nacionalnega programa obvladovanja sladkorne bolezni in za načrtovanje nadaljnjega ukrepanja. Najpogostejša sladkorna bolezen je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima devet bolnikov od desetih. Zanjo je značilno, da krvni sladkor narašča počasi, tekom let, brez kakršnihkoli težav, tako da oboleli sploh ne ve, da ima sladkorno bolezen. V Sloveniji je lahko takih bolnikov od 40.000 do 80.000. Zato so na NIJZ, v sodelovanju z Inštitutom za nutricionistiko z novembrom 2019 pričeli s projektom Odkrijmo sladkorno. S to raziskavo bodo ugotovili razširjenost še neodkrite sladkorne bolezni tipa 2 v posameznih skupinah prebivalstva in na tej podlagi pripravili predloge ukrepov za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni.

Vsebinski vodja projekta dr. Jelka Zaletel je ob tem povedala: „Za uspešno izvedeno analizo je ključnega pomena sodelovanje vseh, ki bodo prejeli vabilo, saj bomo le tako dobili ustrezne podatke, koliko neodkrite sladkorne bolezni je v Sloveniji. Na tej podlagi bomo lahko pripravili predlog ustreznih ukrepov. Sladkorna bolezen je še vedno med najpomembnejšimi razlogi za hude zdravstvene težave. Previsok krvni sladkor poškoduje drobne in večje žile, ki prehranjujejo organe. Z zdravljenjem sladkorne bolezni lahko zmanjšamo pojav slepote, končne odpovedi ledvic, amputacij, možganske kapi in srčnega infarkta, ki sodijo med kronične zaplete bolezni“. Prof. dr. Igor Pravst je povedal: „Iz znanstvenega vidika bo raziskava podala nova znanja o možnosti uporabe različnih diagnostičnih pristopov v Sloveniji, hkrati pa bo sodelovanje v raziskavi zelo koristno tudi za vse preiskovance. Vsi bodo namreč prejeli mnenje zdravnika, kaj rezultat preiskave pomeni zanje osebno“.

„Pri ljudeh z dolgo časa neprepoznano in zato nezdravljeno sladkorno boleznijo tipa 2 so lahko o odkritju še prisotni kronični zapleti, imajo tudi več drugih zdravstvenih težav. Pravočasno odkrivanje sladkorne bolezni tipa 2 je torej za posameznika dobra naložba v njegovo zdravje“, je povedal vodja projekta prim. prof. dr. Ivan Eržen in dodal: „Na podlagi rezultatov raziskave bomo natančneje ocenili breme, ki jo ta bolezen prinaša in pripravili predloge ukrepov za obvladovanje tega bremena v prihodnje.“

One thought on “Letos pod sloganom: Sladkorna bolezen in družina

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: