ponedeljek, 24 februarja, 2020

Demenci prijazna točka tudi na Policijski upravi Murska Sobota!

Na Policijski postaji Murska Sobota so svečano odprli demenci prijazno točko in se tako pridružili mreži demenci prijaznih točk, odprtih v državnih organih in institucijah. Sedaj je torej tudi na vratih PP Murska Sobota moč opaziti novo nalepko, ki označuje, da na tem mestu deluje demenci prijazna točka. Ta po mnenju direktorja PU Murska Sobota Damirja Ivančiča odpira tudi nove priložnosti v okviru policijskega poslanstva. Direktor soboške policije je ob odprtju demenci prijazne točke izrazil veselje in zadovoljstvo, da je soboška policijska postaja med prvimi, ki je vstopila v mrežo demenci prijaznih točk. Obenem je poudaril, da gre hkrati za veliko odgovornost in tudi čast, ampak verjame, da bodo na policiji pripomogli k dosegu namena točke: „Verjamem in prepričan sem, da bomo svojo vlogo upravičili in na ta način tudi prispevali k večji ozaveščenosti, ne samo znotraj naše institucije, ampak tudi navzven in tako pomagali pri odpravljanju težav povezanih z demenco.“ je ob odprtju že 200. demenci prijazne točke v Sloveniji in drugo v okviru ministrstva za notranje zadeve in policije, povedal Ivančič, ki je dodal: „Verjamem, da bomo tudi s tem pripomogli k še večji varnosti vseh prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije, nenazadnje je naše osnovno poslanstvo prav skrb za njihovo varnost“.

„Demenca je bolezen, ki je še vedno zelo stigmatizirana, bolnikov z demenco pa je iz leta v leto več, 20 let nazaj se o demenci niti ni govorilo, kaj šele prepoznavalo bolnike z demenco,“ je zbrane na PP Murska Sobota nagovorila predsednica združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija Štefanija Lukič Zlobec, ki je z Ivančičem nalepila novo nalepko. Po njenih besedah je namen točke, da se o demenci spregovori, bolezen prepozna in izve kako pristopiti in pomagati bolnikom z demenco. „Dementni ljudje pogosto narobe vozijo, parkirajo, v trgovinah kupijo preveč ali ne plačajo,“ je pojasnila Lukič Zlobčeva in še opisala vlogo policije pri obravnavanju demence: „Policisti so ponavadi ravno prvi, ki se z obolelimi za demenco srečajo, zato je zelo pomembno, da so policisti seznanjeni in ozaveščeni o demenci in njenih bolnikih ter jim vejo pomagati.“ Izpostavila je še pogoste primere, ko dementni ljudje ne poznajo svojega imena, nimajo pri sebi osebne izkaznice, odtavajo ponoči v dežju in snegu ter pomanjkljivo oblečeni, zato je ravno policija tista, ki se z njimi prva sooči.

Ob odprtju je nekaj besed povedala tudi državna sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve Melita Šinkovec, ki je poudarila, da so z vidika ministrstva demenci prijazne točke pomembne, ker se s tem uresničuje državna strategija dolgožive družbe. Gre za aktivnosti vladne strategije, s katerimi ozaveščajo ljudi in predvsem zaposlene o demenci. „Policija je med prvimi organi, ki se srečuje z ljudmi z demenco, zato bomo nadaljevali z odpiranjem točk tako na regionalni kot lokalni ravni,“ je povedala državna sekretarka in izpostavila ravno izobraževanje uslužbencev policije glede obravnavanja dementnih posameznikov. Dodala je, da je po policijskih postajah celotne Slovenije načrtovanih sicer 66 tovrstnih točk.

Prvi znaki demence, saj vsako pozabljanje še ni demenca, so sicer različni. O demenci namreč govorimo takrat, ko prvi znaki postanejo tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje, in sicer so znaki (10): Postopna izguba spomina, ki vpliva na vsakodnevno življenje; Težave pri govoru – iskanje pravih besed; Osebnostne in vedenjske spremembe; Upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije; Težave pri vsakodnevnih opravilih; Iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari; Težave pri krajevni in časovni orientaciji; Ponavljanje enih in istih vprašanj; Spremembe čustvovanja in razpoloženja; Zapiranje vase in izogibanje družbi.

Demenco sicer lahko povzročijo različne dolgotrajne ali napredujoče bolezni, ki uničijo možganske celice. Demenca se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, računskih zmožnosti, učnih sposobnosti ter govornega izražanja in presoje. Običajno jih spremlja zmanjšanje sposobnosti za obvladovanje čustev, socialnega vedenja ali motivacije. Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence (50-60% vseh demenc) in njena pogostnost s starostjo strmo narašča. Pogost vzrok demence so tudi možganske kapi. Začetne spremembe pri osebah z razvijajočo se demenco se lahko kažejo z izgubo volje do dela ali drugih aktivnosti, ki so bile do tedaj zanje zanimive, dajejo občutek, da so se polenili. Ne kažejo več tolikšnega zanimanja za dogajanja v okolici ali za družabna srečanja. Prej resni in zadržani lahko postanejo nenavadno šegavi s pogostejšimi neustreznimi dovtipi, oslabljenim občutkom za oliko, oblačenje ali osebno nego.

Težave s spominom se običajno pojavijo zgodaj. Pogosteje pozabljajo imena ali založijo posamezne predmete. Pri starejših je pozabljanje pogosto, vendar niso vse spominske vrzeli znaki demence. Pri sicer zdravih starejših so posledica neuspešnega priklica vsebin, ki so bile uspešno zapomnjene, vendar se težave ne stopnjujejo in tudi izraziteje ne zmanjšujejo uspešnosti starejšega človeka. Običajno oseba z demenco uspešneje opiše doživetja iz zgodnejših življenjskih obdobij, vendar pa je pri tem časovno zaporedje dogodkov neustrezno. Izrazitejše težave opazimo, ko naj bi se spomnil nedavnih dogodkov. Čeprav pravilno pove, kje je živel, delal, kdaj se je poročil ali pa brez težav navede rojstne datume otrok, se morda ne bo spomnil, kaj je pred pol ure jedel za kosilo.

Tags: , ,

0 Comments

Leave a Comment

error: