Ceste polne lukenj niso le nevarne za udeležence v prometu, temveč tudi za njihovo premoženje
Številne manjše, če ne prav vse lokalne skupnosti, predvsem podeželske občine, na severovzhodu države, imajo nemalo težav z urejanjem občinskih cest in javnih poti, kar občani najbolj potrebujejo za normalno življenje, varno vožnjo in ohranjanje svojih jeklenih konjičkov. Župani tarnajo, da je občinskih blagajnah denarja premalo, potrebe pa so velike, kajti niso samo prometnice tiste, ki se urejajo iz občinskih proračunov. Zato se marsikaj na podeželju, po več letih, tudi desetletjih, čakanja na ureditev kakšne lokalne prometnice, mnogi veselijo kot majhni otroci. Niso redki primeri, ko občani niti ne upajo pobarati svojega župana ali predstavnika v občinskem svetu, kdaj bo urejena kakšna cesta, ki jo najpogosteje koristijo.
So pa tudi takšni, ki ne želijo molčati, še zlasti ob dejstvu, da nekatere prometnice ogrožajo tudi življenja, da o uničevanju jeklenih konjičkov, kljub previdni in počasni vožnji, niti ne govorimo. Še huje je v jesenskem in zimskem času, ko težko opaziš „luknjo na luknji“, in ko si notri potem je avtomobil skoraj zrel najmanj za vulkanizerja, neredko pa tudi za kleparja in ličarja. Ker se je nekaj podobnega pripetilo tudi mladeniču iz okolice Svetega Jurija ob Ščavnici, Denisu Vrbnjaku, se je jasno in glasno odzval. „To je sramota, po kakšnih cestah se moramo voziti v 21. stoletju. Letno plačam 198 € za cestni sklad, potem 110 € za vinjeto, dvakrat letno obvezna optika… in kljub temu na sramotni cesti presekana pnevmatika, poškodovana felna ipd. In vse to na relaciji Gomila – Grabšinci, v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer se vsak dan vozim dvakrat v obe smeri, tudi ponoči. Nemogoče se je izogniti vseh lukenj in na koga se sedaj obrniti za vsaj delno povračilo škode na vozilu“, se sprašuje Denis Vrbnjak, ki ne more razumeti, da lokalna skupnost že več let ne more zbrati sredstva za sanacijo 200 metrov sramotne ceste, kot pravi.
O zadevi smo povprašali tudi župana občine Sveti Jurij ob Ščavnici Antona Slano, ki nam je priznal, da zlasti v nekoliko odročnejših podeželskih vaseh vsak meter novega asfalta in posodobljene ceste veliko pomeni. „Žal je v občini veliko občinskih cest in javnih poti, ki bi jih morali že včeraj in predvčerajšnjim posodobiti in asfaltirati, toda kako? V proračunu je veliko premalo sredstev, da bi lahko sanirali vse ceste in poti, ki niso ustrezni in zato razumemo občane, ki se upravičeno pritožujejo,“ nam je povedal župan Slana, ki ni mogel obljubiti, kdaj bo „sporna cesta“, za katero tudi sam prizna, da je med najbolj kritičnimi, posodobljena in asfaltirana, kot se spodobi. Morebiti se bo kaj spremenilo prihodnjo pomlad in poletje, kajti bližajo se nove volitve, ne le parlamentarne in predsedniške, temveč tudi lokalne, kjer bodoči oblastniki največ glasov dobijo ravno z obljubami in urejanjem lokalnih cest in drugih infrastrukturnih objektov, kot pove naš sogovornik iz Prlekije. A župan Slana je vseeno prepričan, da pred volitvami in sploh prihodnjim letom ni možnosti, da bi se okoli 200 metrov „ceste“ med Grabšinci in Gomilo uredilo.
Sicer pa smo se pogovarjali tudi z odvetnikom, ki se pogosto ukvarja tudi reševanjem sporov povezanih s prometnicami. Povedal nam je, da v takšnih primerih, ko voznik poškoduje svoje vozilo zaradi slabih prometnic, sodišča težko prisodijo odškodnino ali kaznujejo upravljalca oziroma vzdrževalca cest. „So pa tudi primeri, ko oškodovanci iztožijo država ali občino, torej lastnika ceste, še zlasti če je po njej toliko lukenj, da se niti v primeru najbolj pozorne in počasne vožnje ne moreš izogniti poškodbi svojega vozila ali povzročitvi morebitne nesreče. Tukaj sodišča običajno upoštevajo izvedenska mnenja izvedencev prometne stroke,“ pravi odvetnik, ki ni želel biti imenovan.
