Skip to content

Bakos.si

Kalvarija je simbol mnogih migrantov in beguncev

Mnogi migranti in begunci, ki bežijo pred nasiljem in nemogočimi razmerami, so na poti v bolj dostojno življenje pogosto razčlovečeni, doživljajo kalvarijo, zlorabe ali celo izgubijo življenje. Večji del se jih odpravi v tujino tudi z ekonomskih razlogov zaradi revščine, brezposelnosti in boljših pogojev za življenje.

Migranti v evropskih državah in tudi pri nas delajo na deficitarnih delovnih mestih ter predstavljajo pomemben prispevek k razvoju v gostujočih in izvornih državah, kar se je še posebej pokazalo v času COVID-19. O vzrokih za migracije, vlogi migrantov pri razvoju ter o sprejemanju in vključevanju v družbo je s tri in pol letnim zagovorništvom in ozaveščanjem javnosti spregovoril projekt z naslovom MIND – Migracije.Povezanost.Razvoj., ki ga Slovenska karitas z aprilom 2021 zaključuje. Sofinancirala ga je  Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Potekal je v partnerstvu s 10 organizacijami Karitas iz evropskih držav. Aktivnosti projekta so bile usmerjene tudi k bolj pravičnim in učinkovitim politikam na področju migracij in razvoja v luči varnih poti in zakonitih migracij ter doseganja zavez uradne razvojne pomoči. Ob tem je bilo pomembno tudi spodbujanje k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, ki ljudem v revnih državah dajejo možnost, da se niso priseljeni seliti.

Ob izvedbi številnih aktivnosti, so najbolj nagovorile osebne zgodbe in pričevanja migrantov in beguncev, ki so na poti v bolj dostojno življenje šli čez pravo kalvarijo, mnogi pa jo še doživljajo. Na Karitas občudujejo njihov pogum in pozivajo k več solidarnosti in sprejemanju migrantom in beguncev na ravni družbe in politik, da bodo le-ti lahko v polnosti zaživeli človeka vredno življenje. Karitas jim izraža tudi dejavno konkretno podporo, saj je lani z materialno pomočjo pomagala 5.900 migrantom v Sloveniji. Ob podpori Republike Slovenije, pa pomagala tudi migrantom, beguncem in notranje razseljenim ljudem po svetu v sodelovanju z mednarodno mrežo Karitas, še posebej v BiH in Siriji.

Na svetu danes živi 272 milijonov mednarodnih migrantov, vsak pa ima svojo zgodbo, ki ji moramo prisluhniti, da bi jih razumeli. K tej kulturi srečanja nas spodbuja tudi papež Frančišek. Med  mednarodnimi migranti je dve tretjini delovnih migrantov, ki so svoj dom zapustili zaradi revščine, lakote, brezposelnosti in boljših priložnosti. Zapolnjujejo prosta delovna mesta v ključnih sektorjih in s tem prispevajo k razvoju držav v katere so se preselili s svojim delom, znanjem in veščinami. Ti delavci med pandemijo COVID-19 igrajo pomembno vlogo pri tem, da živilske trgovine, javni prevoz, oskrba na domu in zdravstvene storitve delujejo naprej. Raziskave so pokazale, da ob tem prispevajo več v sistem socialne zaščite gostujočih držav, kot so sami deležni njegovih koristi. Pri delu so na žalost tudi pogosto izkoriščeni, kršene so njihove pravice … Ob tem je Caritas Europa v marcu 2021 opozorila na izzive s katerimi se soočajo neevidentirane migranti, ki s svojim delom veliko prispevajo v EU družbo, nimajo pa nobenih pravic, in pozvala k reševanju tega izziva predvsem v širšem kontekstu urejanja poti zakonitih migracij.

80 milijonov pa je ljudi, ki so bili svoj dom prisiljeni zapustili predvsem, ker je bilo ogroženo njihovo  življenje zaradi vojn in preganjanja, lahko pa tudi zaradi posledic podnebnih sprememb. Med njimi jih je največ iz Sirije, kjer že 10 leto poteka kruta vojna z najkompleksnejšo humanitarno krizo na svetu. Sledijo ji Venezuela, Afganistan, Južni Sudan in Mjanmar. Od leta 2014 je samo na poti čez Sredozemlje 20.000 migrantov, ki prihajajo iz držav s krizami, izgubilo svoje življenje. Mnogi so na tej poti tudi žrtve posilstev, trgovine z ljudmi, nasilja, kriminalnih združb tihotapcev. Tragedija se dogaja tudi blizu nas, migrantom, ki so ujeti v že tako revni Bosni in Hercegovini, brez hrane, stanovanja, higienskih pripomočkov, šolanja. Med njimi so družine z otroci in mladoletni brez spremstva. Ob mnogih poskusih, da bi prišli v Evropo in zaživeli dostojno življenje, so večkrat pretepeni, zasramovani, odvzeti so jim čevlji, jakne … Takšno trpljenje spominja na kalvarijo.

Da bi bilo v Sloveniji več razumevanja te kompleksne problematike migracij in njihove povezave z globalnim trajnostnim razvojem in s tem povečanega sprejemanja ter vključevanja migrantov v družbo, je Slovenska karitas v projektu MIND izvedla številne dogodke in aktivnosti, kot so okrogle mize, solidarnostni teki in pohodi, akcije ozaveščanja na socialnih omrežjih, mobilno izobraževalno razstavo, organizirala srečanja in pogovore z migranti ter pripravila različne didaktične materiale in spletni kviz za šole in mlade, ki so podrobno predstavljeni in dostopni na spletni strani Slovenske karitas.

Iz med nastalih gradiv je še posebej pomembna strokovna zagovorniška publikacija Naš skupni dom, ki predstavlja zgodovinsko in trenutno stanje migracij v Sloveniji, osvetljuje izzive priseljevanja, odseljevanja v Sloveniji, v sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo. Ob izdaji je potekala okrogla miza s strokovnjaki, ki so sodelovali pri nastanku publikacije. Prejeli so jo politiki, strokovnjaki, knjižnice.  
Trajno sled prizadevanj projekta bodo zapustili tudi videi s sedmimi pričevanji prve in druge generacije migrantov, ki živijo v Sloveniji ter Slovenke, ki se je izselila v tujino. Iz zgodb je nastal 53-minutni dokumentarni film Zemlja, naš skupni dom, ki si ga lahko ogledate tukaj.

»Veseli nas, da smo v dobrih treh letih s številnimi izvedenimi aktivnostmi prispevali k večjemu razumevanju in k pozitivnim pogledom na to zelo kompleksno problematiko migracij in njene povezave z globalnim trajnostnim razvojem v slovenski javnosti. Velikokrat so po končanih dogodkih udeleženci prišli do nas in nam povedali, da sedaj bolje razumejo, kajti prej jim tega na tako celosten način ni še nihče predstavil…,« pove Jana Lampe, vodja projekta MIND.

Ob zaključku projekta MIND se na Slovenski karitas zahvaljujemo vsakemu, ki je na kakršen koli način sodeloval v projektu in prispeval k bolj pozitivnim, objektivnim in celovitim pogledom na migracije. Zahvala Slovenski škofovski konferenci, ki je podprla ta projekt že ob njegovem začetku, vsem govornikom in strokovnjakom, ki so sodelovali pri izvedbi aktivnosti, ambasadorjem projekta, udeležencem na dogodkih (mlajši in starejši generaciji), medijem, ki so poročali o teh temah, politikom, ki so podprli naša prizadevanja, sodelujočim NVO in platformi SLOGA, posebej pa vsem migrantom, ki so bili pripravljeni z nami podeliti svoje zgodbe in izkušnje.

Želimo vam lepe praznične dni.

Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: