torek, 25 februarja, 2020

Ljubljanski nadškof in predsednik SŠK Stanislav Zore pojasnjuje, kako sodelujejo krščanske cerkve v Sloveniji

Krščanske Cerkve v Sloveniji, ki so članice Sveta krščanskih Cerkva (Katoliška, Evangeličanska, Srbska pravoslavna – isto velja tudi za Makedonsko pravoslavno – in Binkoštna Cerkev) si med seboj priznavajo veljavnost krsta, čeprav o tem ni bila sprejeta posebna skupna izjava. Vse omenjene Cerkve krst podeljujejo z oblivanjem z vodo ali s potapljanjem ter s trinitaričnim obrazcem. Človek se s krstom včleni v Kristusa in njegovo Cerkev, »konkretno pa se to uresničuje v določeni Cerkvi ali cerkveni skupnosti. Zato krsta ne smeta skupaj podeljevati dva delivca, ki pripadata različnima Cerkvama ali cerkvenima skupnostma. Po katoliškem liturgičnem in teološkem izročilu krst podeljuje en sam delivec. Iz pastoralnih razlogov pa more krajevni ordinarij v izrednih primerih dovoliti, da se nositelj cerkvene službe določene Cerkve ali cerkvene skupnosti udeleži obhajanja s tem, da prebere berilo ali zmoli molitev itd.« (Ekumenski pravilnik, št. 97).

Glede botrstva Ekumenski pravilnik določa: »Po katoliškem pojmovanju morajo biti botri ali botre v liturgičnem in kanoničnem smislu tudi sami člani Cerkve ali cerkvene skupnosti, v kateri se krst obhaja. Kot sorodniki ali prijatelji ne prevzemajo nase samo odgovornosti za krščansko vzgojo krščenca (ali birmanca), ampak so navzoči tudi kot predstavniki verske skupnosti in kot poroki (garanti) kandidatove vere ter želje po cerkvenem občestvu:

a) Vendar se more na temelju skupnega krsta in zaradi družinskih ali prijateljskih vezi krščeni osebi, ki pripada drugi cerkveni skupnosti, dovoliti, da nastopa kot priča pri krstu, vendar samo skupaj s katoliškim botrom. Katoličan lahko nastopa v isti vlogi za osebo, ki prejema krst v drugi cerkveni skupnosti.

b) Zaradi tesnega občestva med Katoliško cerkvijo in vzhodnimi pravoslavnimi Cerkvami je iz utemeljenega razloga dovoljeno vzeti vzhodnega vernika za botra skupaj s katoliškim botrom (ali katoliško botro) pri krstu katoliškega otroka ali odraslega, samo da je dovolj poskrbljeno za katoliško vzgojo krščenca in je gotovo, da ima boter potrebne sposobnosti.

Tudi katoličanu ni prepovedano biti boter pri krstu, ki se deli v vzhodnih pravoslavnih Cerkvah, če je bil za to povabljen. V takšnih primerih je dolžan skrbeti za krščansko vzgojo predvsem tisti boter (ali botra), ki je vernik Cerkve, v kateri je bil otrok krščen« (št. 98).

Omenjeno navodilo smo slovenski škofje potrdili na 116. redni seji SŠK, ki je bila 13. januarja 2020 na Nadškofiji Maribor. (Msgr. Stanislav Zore OFM, predsednik SŠK)

Tags: , , ,

0 Comments

Leave a Comment

error: