ponedeljek, 17 februarja, 2020

Oče Maksimilijan, mama Suzana in 6-letni Vid živijo v nemogočih pogojih in so nujno potrebni širše družbene pomoči

Najmlajše slovensko mesto Lenart v Slovenskih goricah tudi po prazničnem živžavu ponuja čudovito idilo, kakršne žal ne doživlja družina Vasle iz Viničke vasi 14, dober streljaj iz središča lenarške občine. Kako tudi bi, ko pa družinici, ki ji nikoli ni bilo postlano z rožcami, sedaj pa so čisto na dnu. Mama Suzana in oče Maksimilijan, s šestletnim sinkom Vidom životarita v podrtiji, streha se jim lahko vsak čas vsuje na glavo. Še bolj nevarno bi bilo, če bi zapadel sneg, dodatno pa ko se bo začelo pomladno deževje… Družina Vasle živi v 200 let stari hiši, cimprači, katere obnovo so strokovnjaki odsvetovali, saj zidovi ne bi vzdržali teže novega ostrešja. Tako so Vasletovi tudi v minulem prazničnem decembru, ki je čas radosti in veselja, namesto tega, ki jih je še dodatno začel stiskati mraz in leden veter skozi številne špranje njihovega doma, žalostno skrbelo, da jih ne bi pokopala lastna streha. Oče Maksimilijan, mama Suzana in 6-letni Vid, ki obiskuje prvi razred osnovne šole v Lenartu, so žal postavljeni pred boleče dejstvo. Že prvo obilno sneženje jim lahko poruši streho in vzame dom, sploh pa 200 let stara cimprača, vlažna in s samimi špranjami, sploh ni neprimerna za bivanje.

Svojo rojstno hišo je Maksimilijan Vasle, ki se bliža Abrahamu, vsa leta po svojih močeh vzdrževal in ohranjal. „S skrbnostjo in pomočjo sem nam v zadnjih letih v hiši uredil bivalne prostore. Preuredili smo sobo, naredili kopalnico in si zamenjali okna. Vsa lesena tla smo zamenjali z betonskimi. Vendar se vso delo in trud izjalovi, ko ob nalivih priteče voda čez razmajano in polomljeno streho in razmoči že tako vlažne stene,“ obupano pripoveduje, dodaja kako posledično v stari cimprači, ki je njihov dom, odpada omet. „Čez stene sobe, kjer spimo, se čuti veter. Vogali hiše so napihnjeni in so se začeli odpirati, tako da se vidi čez. Pozimi samo še s sprotnim čiščenjem snega nekako obdržimo streho, ne vem pa kako bo to zimo če zapade debelejši sneg,“ pove naš sogovornik, kateremu so že pri petnajstih letih diagnosticirali odpoved ledvic.

„Živel sem z mamo, ki naju je preživljala sama z minimalno kmečko pokojnino. Že takrat sva se s težavo prebijala iz meseca v mesec. Leta 1996 mi je sledila kronična ledvična odpoved. Pričela so se moja dializna zdravljenja in komaj leta 2003 sem dočakal presaditev ledvice, ki pa se žal ni obdržala. Čez tri leta so transplantacijo ponovili in ta je bila uspešna. Po vseh posegih sem delovno nezmožen. Sedaj se mi je na obeh brazgotinah presajenih organov pojavila kila, ki pa ju zaradi tveganosti posega, specialisti ne odobrijo odstraniti. Leta 2013 se je k meni preselila partnerka s katero imava 6-letnega sina. Žal je tudi ona, zaradi zdravstvenih težav, nezaposljiva. Sam sem upravičen do nadomestila iz ZZZS in partnerka do socialne pomoči. S temi sredstvi se preživljamo in vzdržujemo bivališče. Ker živimo na podeželju, imamo to srečo, da si večino hrane pridelamo sami. Imamo tudi nekaj kokoši. V družini smo navajeni skromnosti“, žalostno ugotavlja Maksimilijan, ki prosi vse, ki bi mu lahko pomagali urediti bivališče, da bo to človeka dostojno, predvsem pa da bo varno.

Že v lanskem letu se je Vasle po pomoč za popravilo strehe obrnil na Občino Lenart, Rdeči križ Lenart in Center za socialno delo Lenart, a kaj ko so strokovnjaki, ki so prišli na ogled, sanacijo odsvetovali, ker da obstoječi zidovi ne bi vzdržali teže novega ostrešja. „Z njihovo pomočjo smo pridobili vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo nove, male hiše. Pomoč pri izgradnji so mi prijazno ponudili sovaščani in sorodniki. Žal nisem zmožen, ne fizično in ne finančno, primakniti k napredku. Zato v želji, da svojemu Vidu omogočim zdravo in dostojno okolje, ki ga sam nisem bil nikoli deležen, zelo iskreno naprošam, da nam v takšni situaciji pomagate“, odkrito in brez lažne skromnosti pove Maksimiljan.

Za pomoč pri gradnji nove male hiške, kjer bi Vasletovi imeni normalne življenjske razmere, so se odločile nekatere organizacije v Lenartu, in sicer Območno združenje RKS Lenart, skupaj z Občino Lenart, Centrom za socialno delo Lenart, Krajevno skupnostjo Lenart in Karitasom. Poleg denarne pomoči so po besedah predsednika RKS OZ Lenart, Matjaža Zimica, dr. med. in predsednice KS Lenart, Petre Krepek Cafnik, bi bili veseli tudi materialne oz. storitvene pomoči, ki bi jo predhodno uskladili z Odborom za pomoč družini Vasle. Navajeni skromnosti v družini Vasle so doslej lahko o novogradnji le sanjali, kajti tega stroška si sami nikakor ne bi mogli privoščiti. Sedaj je realizacija projekta izgradnje nove male hiške, bistveno bližje, a brez širše pomoči vseh ljudi dobre volje, še vedno zelo daleč.

Sicer pa, ne gre prezreti, da je družina Vasle stisko, ki se skriva za zidovi te več kot 200 let stare hiše, skrivala dokler je le mogla. Sedaj pa ni več možnosti, kajti ko vstopimo v njihov skromni dom, začutimo leden veter, ki veje skozi popokane stene. „Morali smo prositi za pomoč, saj smo že na na robu obupa. Najbolj se bojimo, da se bo streha zrušila, če slučajno dosti snega zapade,“ nam pove Suzana Vasle. V skromni kuhinji nam Vasletova zaupata, kako sta se trudila, da bi hiško, v kateri se je Maksimilijan rodil, obnovila in uredila domovanje vredno dostojnega življenja, a sami nikakor niso uspeli, čeprav so varčevali koliko so lahko. Nekaj zadev so uredili in obnovili, toda šele sedaj, ko je bila na vrsti streha, je jasno, da je vse bilo zaman. Ko ni strehe, ko skozi stene piha, vlaga uničuje stene, ometi odpadajo, plesnoba je na vsakem koraku. Starša imata zdravstvene težave in sta brez službe, bojita se, da bi zbolel še njun šestletni sin Vid. Denarja pa je le za najnujnejše. „Da poplačava vse položnice, pa tisto, kar še ostane, da imava za hrano… Raje sama sebi odrečeva, da ima otrok, da otroku nudiva.“, pove Maksimilijan. Na majhni postelji zdaj, ko je mraz, spijo vsi trije, v Vidovi sobici je namreč precej bolj hladno, da bi lahko spal sam, nam pokažeta. Mrzlo je, ni videti božičnih in novoletnih daril, ki so jih bili deležni mnogi drugi otroci. Na okno v svoji sobici je sicer nalepil božička, pisal mu je za lego kocke, ki si jih že dolgo želi. Z očetom sta na hladno steno poskušala naslikati morje, a jima je zmanjkalo barve. Tudi drva za kurjavo zmanjkujejo, štedilnik je hladen. Ob močnem nalivu nam voda teče kar notri do hodnika, celi hodnik imajo moker. „Delava na tem, da bo Vid na boljšem, da se ne bo na njega vse skupaj zrušilo. Zato, iz srca bi prosila za pomoč, kakršno koli.“ Iti ne morejo nikamor, njihovo edino upanje, je torej nova mala hiška. Dragi bralci, če lahko jim pomagajte z upanjem, da bi tudi za njih izza oblakov čim prej posijalo sonce…

V ta namen prosijo vse, ki lahko pomagate, da darujete prispevke za stanovanjsko hišo na račun:

  • RKS Območno združenje Lenart, Nikova 9, 2230 Lenart,
    – koda/OTHR, namen: DRUŽINA VASLE
    – BIC banke: KBMASI2X,
    – št. računa, IBAN: SI56 0410 2000 0252 769,
    – sklic: 99 Prosim, pomagajte v okviru svojih zmožnosti!
Tags: , , , , ,

0 Comments

Leave a Comment