Katoliška cerkev na različne načine pomaga v času Covid-19
Karitativne organizacije Katoliške cerkve v Sloveniji (Anin sklad, Slovenska asociacija Suverenega malteškega reda, Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, Slovenska Karitas) so od začetka izrednih razmer zaradi epidemije COVID-19 prilagodile svoje delo z vsemi potrebnimi varnostnimi ukrepi. Prav tako so s svojimi tisoči prostovoljcev takoj priskočile na pomoč ljudem v stiski ter jim poleg materialne pomoči (hrana, higijenski pripomoči, obleka, plačilo položnic), ponudile storitve osebne higijene (brezodmnim tuširanje in pranje oblačil, osebna nega, nega bolnikov na domu) ter psihološko in socialno pomoč (pogovori po telefonu, svetovanje).
Katoliška cerkev v Sloveniji je preko svojih karitativnih organizacij od začetka izrednih razmer zaradi epidemije COVID-19 pomagala:
- preko 44.000 gospodinjstvom,
- 16.000 starejšim,
- 736 družinam,
- 102 brezdomnim osebam,
- 73 materam in otrokom v materinskih domovih ter
- 52 odvisnikom v centrih za pomoč.
Organizacije Katoliške cerkve so:
- razdelile 210 ton hrane, od tega 20 % je bilo dostavljene na dom,
- vključile preko 2.000 prostovoljcev,
- razdelile 986 obrokov brezdomnim osebam,
- sprejele 1.327 klicev za psihološko in socialno pomoč najbolj ranljivim ter
- opravile preko 180 storitev osebne higiene socialno najbolj ranljivim.
INFOGRAFIKA (PDF)
Podrobna predstavitev pomoči po posameznih organizacijah.
1) Anin sklad
Pomoč 46 družinam v višini 150,00 eur.
Z vsemi družinami članicami Aninega sklada imajo stike po e-pošti in po telefonu.
Ustanova Anin sklad si že 22 let let prizadeva pomagati družinam z več otroki pri premagovanju težav. Pomaga na različne načine, kot so svetovanja, iskanje zaposlitev, urejanje zadev s področja socialno-varstvenih pravic in podobno. V ustanovo je vključenih 200 družin.
2) Slovenska asociacija Suverenega malteškega reda
Malteški red na Slovenskem svoje delovanje v domovih za ostarele koordinira z vodstvi zavodov, da ugotovijo, kako lahko pomagajo poleg dobave zaščitne opreme za njihove delavce.
Osredotočili so se na najbolj ogrožene skupine po lokalnih skupnostih, kjer prebivajo člani.
Dejanja pomoči:
- razdelili so okoli 250 kg živil in pripravljene hrane (prejemniki so najbolj ogroženi del prebivalstva (brezposelni in starostniki);
- člani z medicinskim znanjem oz. negovalnimi veščinami nadaljujejo z nego težjih primerov;
- preko komunikacijske tehnologije vzdržujemo stik z običajnimi oskrbovanci z manjšimi možnostmi za socialne dejavnosti (kot nadomestek druženja v živo);
- z dostavo potrebnih artiklov oziroma s komunikacijsko tehnologijo vzdržujejo stik z repatriiranimi Slovenci iz Venezuele;
- izdelujejo zaščitne maske in jih lokalno distribuirajo najbolj ogroženim prebivalcem.
Slovenska asociacija Suverenega malteškega reda: prostovoljno delo predstavlja srce delovanja malteškega reda, čigar poslanstvo že 900 let ostaja zavezano služenju pomoči potrebnim. V Društvu Malteška pomoč Slovenija, ustanovljenem leta 2013, tako združujejo moči člani malteškega reda na Slovenskem in številni privrženci, ki ubogim in bolnim nudijo pomoč, podporo in zaščito človeškega dostojanstva.
3) Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote
Društvo prostovoljcev VZD je od začetka epidemije okrepilo pomoč brezdomnim osebam.
V Ljubljani:
- razdelili so 856 večerij v obliki “lunch paketov”. Povprečno so razdelili 57 večerij na dan,
- osebno higieno (tuširanje, pranje oblačil, deljenje oblačil iz skladišča, uporaba sanitarij) so brezdomnim omogočili od 26. marca dalje vsak delovni dan. Osebno higieno je koristilo 60 različnih uporabnikov za skupaj 181 storitev osebne higiene.
V Novi Gorici:
- razdelili so približno 130 obrokov. Hrano dostavljajo na 3 lokacije za brezdomce in v dnevni center za odvisnike od prepovedanih drog.
Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote je humanitarna organizacija, ki deluje od leta 2006 in skuša odgovarjati na potrebe in stiske sodobnega časa. Pri delu se srečujejo z različnimi skupinami ljudi: otroki, mladimi, pari, družinami, posamezniki in brezdomci. Temeljno poslanstvo je ustvarjati dom kot prostor sprejetosti, pripadnosti in možnosti za osebno rast za vsakogar. Vincencijeva zveza dobrote je mednarodna katoliška laiška organizacija, ki jo je v Parizu leta 1833 ustanovil Frideric Ozanam.
4) Slovenska karitas
Pomoči s hrano in higienskimi pripomočki
Mreža Karitas materialno oskrbuje 44.000 gospodinjstev, od tega je bila
dobra polovica družin, ostali pa so posamezniki, med njimi tudi 16.000
starejših.
Vse župnijske Karitas so stopile v stik z rednimi uporabniki, še posebej starejšimi, kroničnimi bolniki, mame samohranilke z majhnimi otroki ter druge, ki bi jih znala epidemija in ukrepi še posebej prizadeti. Nadaljevali so z rednim razdeljevanjem pomoči in v zadnjih treh tednih jim je uspelo priti do 14.367 gospodinjstev in jih založiti s hrano s prve dobave iz evropskega ukrepa za najbolj ogrožene. Za pomoč so zaprosile tudi nove družine, skupaj več kot 690, kjer se je že pojavila izguba zaposlitve ali pa gre za starejše, ki so prepuščeni sami sebi. Razdeljenih je bilo 151 ton osnovnih živil, ki so jih dopolnjevali z dodatnimi 59 tonami kupljene hrane, da bi zagotovili primerne pakete hrane. V povprečju so 20 % hrane dostavili na dom, kar je izjemen obseg.
V prvih tednih epidemije so dodatno pomagali tudi pri plačilu položnic in najnujnejšega v skupni višini 53.000 EUR. V razdeljevanje je bilo vključenih več kot 1.500 prostovoljcev predvsem mlajše in srednje generacije. Na poziv young Caritas se je javilo kar 390 mladih prostovoljcev. Mnoge župnijske karitas ter tudi škofijske Karitas v Novem mestu in v Mariboru delujejo v navezi ali neposredno v okviru civilne zaščite ter oskrbujejo izredne primere. V tem obdobju so imeli 275 izrednih intervencij. Intenzivno delujejo tudi izposojevalnice invalidskih pripomočkov v Celju, Ljubljani in Novem mestu, ki pomagajo svojcem, ki so vzeli svoje starše iz domov ali bolnic.
Psihosocialna pomoč po telefonu je ena iz med pomembnejših komponent pomoči Karitas ob razglašeni epidemiji, saj se mnogi uporabniki le za silo znajdejo v normalnih razmerah. Epidemija še posebej za tiste, ki imajo večje ali manjše težave v duševnem zdravju, predstavlja hudo stisko. Strokovni delavci in usposobljeni prostovoljci so v treh tednih sprejeli preko 1.327 klicev in poskušali blažiti nemir in strah ter vzpostavljati varno in podporno okolje. V posebni akciji young Karitas so mladi prostovoljci vzpostavili projekt Povezani na daljavo, kjer mladi nudijo družabništvo osamljenim starejšim preko telefona.
Socialno varstveni programi, ki jih sofinancira MDDSZEM, potekajo prilagojeno.
Vsi dnevni centri za brezdomce so zaprti, omogočen pa je hladen obrok ali so vzpostavljene druge alternativne rešitve. Vse svetovalnice naprej delujejo telefonsko. Enako tudi programi za popoldanske aktivnosti mladih z učno pomočjo in dejavnostmi na daljavo. Z uporabniki so strokovni delavci v tovrstnih programih večkrat na teden v telefonskih stikih.
V osmih materinskih domovih in eni varni hiši je trenutno nastanjenih 73 mater in otrok. Pogoji za bivanje v nastanitvah so skromni.
V šestih enotah za zdravljenje odvisnikov je trenutno nameščenih 33 oseb od tega v dveh enotah 14 z 24-urno strokovno oskrbo in v treh enotah 19 oseb z občasno strokovno oskrbo. Mnogi oskrbovanci imajo tudi blažje ali težje pridružene motnje v duševnem zdravju in so vsestransko občutljiva populacija, še posebej v trenutnih razmerah.
Zavetišče za brezdomce v Ajdovščini in Mariboru deluje normalno s prepovedjo vstopanja in izstopanja, kar je za brezdomce zelo težko. Trenutno je na teh lokacijah nastanjenih 29 brezdomcev.
V integracijski hiši Efrem v Vrbju pri Celju je trenutno v sobah in bivalniku nastanjenih 13 uporabnikov, samskih moških, ki jim grozi brezdomstvo. V programu, ki se sicer financira iz lastnih sredstev so tudi uporabniki, ki so bodisi starejši od 80 let ali s takšno zdravstveno sliko, da bi jih okužba z virusom resno ogrozila.
