Deset vnukov, 13 pravnukov in dva prapravnuka…

Delegacija OZ RKS je na Orehovskem Vrhu obiskala 90-letnico Veroniko Fajfar, ki se je razveselila z obiska in čestitk

Pred dnevi je Veronika Fajfar, ki živi v Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, praznovala 90. rojstni dan, in jo je z obiskom razveselila delegacija Rdečega križa. Na obisk je s poverjenicama Ido Šemrl in Marijo Vrbančič, prišel predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci – Zbigovci, Janko Augoštin. Ob čestitkah in izročitvi daril, je bila opazna radost slavljenke, ki je izrazila veselje in zadovoljstvo, da so z obiskom počastili njen visoki življenjski jubilej. Po uradnem delu obiska so se gostje posedli za bogato obloženo mizo, za katero sta poskrbela hčerka Dragica in sin Danilo, ki z mamo živi v hiši, potem ko so slavljenki nazdravili s kozarcem rujnega, smo slišali marsikaj zanimivega o plodnem in pestrem življenju slavljenke, katero so v zadnjem letu zapustile noge. Kljub temu pa je zapustil razum, saj ničesar iz svoje preteklosti ni pozabila.

Slavljenka Veronika se je rodila v Negovi, 6. januarja 1930, kjer je obiskovala osnovno šolo, katero jo je dokončala v Spodnji Ščavnici. Po končani OŠ seje je posvetila družini v kateri se ji je rodilo šest otrok, od katerih živijo Danilo, Anica in Dragica, ki so jo obdarili z 10 vnuki, 13 pravnuki in dva prapravnukoma, ter delu na zemlji. Ob tem je, da je pomagala pri preživetju družine, občasno delala v Kmetijskem kombinatu Radgona in pri kmetih kot dninarka. S pokojnim možem Janezom, s katerim sta praznovala zlato poroko, sta od KK Radgona kupila zaplenjeno Kokolovo viničarijo, in na njej gospodarila tako, da sta redila po dve kravi in nekaj prašičev. Ob tem je mož Janez bil tudi zaposlen v KK Radgona.

Ob pogovoru so ji prihajali spomini na preteklost, ko je bila še pri močeh. Kot je povedala, ji ni bilo nobeno delo na zemlji težko. Tako je v vinogradih opravljala kop v goricah z moškimi. Za to je prejemala plačilo v denarju. Pri kmetih pa je s »tavrhi« odslužila orača in prevoze. Spominja se, da je za eno »prase« (odojka), morala 10 dni na tavrh, za jesensko prase pa 8 dni. Pri hiši pa je bilo vedno veselo, ko so imeli koline, ki so se odvijale od ranega jutra do poznega večera. To je bil praznik za celo družino. Omeniti kaže, kot je sama povedala, da so nekoč v Kombinatu delali v »deri«, to se pravi brez hrane in pijače, dočim so na kmetih na tavrhu, dobivali dobro hrano in kot pijačo »kuklo«, oz. jabolčnik. Zahvalila je sinu Danilu, ki skrbi, da ji je dobro, in da je na toplem, ter hčerkama Dragici in Anici, ki jo redno obiskujeta. Veliko veselje so ji, ob praznovanju jubileja, pripravili vnuki, pravnuki in prapravnuka. Tedaj je njeno malo hiško napolnilo 40 njenih najbližjih, ki jih ima rada.

Čeprav je zaradi težav z nogami večinoma v postelji, se Veronika še danes vsega dobro spominja (Foto: Ludvik Kramberger)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: