Danes je Evropski dan pravosodja

V vseh državah članicah Evropske unije danes, 25. oktobra 2020, obeležujemo že 17. evropski dan pravosodja. Digitalizacija pravosodja je ena od prednostnih nalog Ministrstva za pravosodje pod ministrico Lilijano Kozlovič, saj se tako pravosodje tudi odpira in približuje uporabnikom.

Trenutno se izvaja projekt Učinkovito pravosodje, ki ima svojo podlago tudi v črpanju sredstev EKP 2014–2020 in je vreden 32,9 mio evra. Do sedaj je bilo črpanih 27 odstotkov teh sredstev, kar je premalo. Zato smo v Ministrstvu za pravosodje pripravili poseben akcijski načrt za pospešeno črpanje evropskih sredstev, ki ga pospešeno izvajamo.  

V okviru projekta Učinkovito pravosodje deluje tudi Projektni svet. Ta se je nazadnje sestal 14. julija 2020. Na tej, šesti seji so člani Projektnega sveta obravnavali vsebinsko in finančno poročilo o poteku aktivnosti ter predlog druge spremembe operacije Učinkovito pravosodje, ki je bil pripravljen s strani upravičencev – vrhovnega in ustavnega sodišča, Uprave za probacijo in pravosodnega ministrstva. Dogovorjen predlog spremembe operacije pomeni prilagoditev projektov operacije potrebam informatizacije in digitalizacije na način, da bo v največji možni meri zagotovljeno elektronsko poslovanje pravosodnih organov ter elektronsko podprtih storitev za državljane in podjetja. Upravičenci so se na seji prav tako dogovorili o rednih četrtletnih evalvacijah realizacije aktivnosti operacije za zagotovitev čim večje učinkovitosti.

Na civilnem področju je kar nekaj postopkov, ki so vsaj delno že informatizirani. To velja npr. za postopke izvršbe na podlagi verodostojne listine, postopke, povezane z vpisi v zemljiško knjigo in sodni register ter tudi za nekatere faze insolvenčnih postopkov.

Prav tako nadaljujemo tudi z informatizacijo drugih postopkov, pri čemer pa je nujno upoštevati naravo in lastnosti vsakega posameznega postopka. Digitalizacija in informatizacija se je v času epidemije res izkazala kot izjemno orodje, ki lahko pomaga sodniku in omogoča učinkovitejšo izvedbo določenih procesnih opravil. Vendar pa je tudi pri nadaljnji informatizaciji postopkov treba biti previden, da se s tem ne bi kršile pravice strank v postopkih ter da se zagotovi spoštovanje načela neposrednosti in ustnosti v teh postopkih. Tudi v informatiziranem postopku je namreč treba zagotavljati postopkovne pravice strank, pri čemer boljša tehnična oprema in poznavanje informacijske tehnologije ne sme vplivati na njene možnosti dostopa do sodišča ter njeno pravočasno izvajanje procesnih opravil. Sodniku pa je treba tudi v tovrstnih postopkih omogočiti, da dokaze, ki so pomembni za ugotavljanje pravno pomembnih dejstev in posledično za končno odločitev sodišča, izvede verodostojno in učinkovito.

Tako se že izvajajo povsem konkretne dejavnosti v smeri čimprejšnje uvedbe spletnih javnih dražb, kot je to ministrica za pravosodje napovedala tudi v koalicijski predstavitvi. S tem bo, tudi upoštevaje situacijo z epidemijo COVID-19, sodstvo v bodoče razbremenjeno tistih opravil v postopku javne dražbe, ki zahtevajo dejansko prisotnost več udeležencev in ki bi jih bilo ob ustrezni informacijski podpori mogoče, brez nevarnosti za pravice udeležencev, izpeljati povsem elektronsko. 1. julija pa je že začel delovati prenovljeni register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, kar je tudi izjemnega pomena za gospodarstvo.

Poleg tega trenutno intenzivno posodabljamo pravne podlage, ki bodo omogočile elektronsko poslovanje v kazenskem postopku. Pravilnik, ki že omogoča elektronsko poslovanje v (nekaterih) civilnih sodnih postopkih, se bo razširil na način, da bo urejal tudi elektronsko poslovanje v kazenskem postopku. Poleg tega bo predlog novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP-O) med drugim prilagodil zakonsko pravno podlago za elektronsko poslovanje, in sicer na način, da bo smiselno enaka kot v Zakonu o pravdnem postopku. Novela ZKP-O pa bo predvidoma uredila tudi možnost opravljanja narokov prek videokonference – torej ne zgolj posameznih zaslišanj, kar je urejeno že sedaj, temveč celotnih narokov, kar pomeni, da bo npr. osumljenec, ki bo zaslišan preko videokonference, lahko v nadaljevanju preko videokonference spremljal tudi potek glavne obravnave.

Tudi na podlagi izkušnje v času epidemije bomo v letošnjem letu ob manjši prilagoditvi operacije Učinkovito pravosodje preusmerili sredstva v prednostni nakup videokonferenčnih sistemov za sodišča in zapore, ki bodo po kakovosti dosegali visoke zahteve pravic obrambe do neposrednosti. V ta namen bo predvidoma na voljo 700.000 evrov EU sredstev. V času prvega vala epidemije je Ministrstvo za pravosodje s predodelitvijo videokonferenčne opreme s tem sistemom opremilo osem sodišč, med drugim je ministrstvo pomagalo tudi pri vzpostavitvi videokonferenčne povezave sodišča s šestimi pripornimi lokacijami, tako da je bilo možno izvesti zaslišanja v dveh zadevah s kar 44 obdolženci. Uporaba videokonferenc je lahko torej tudi del odgovora na problematiko odpovedi spremstev, ki je posledica kadrovske podhranjenosti pravosodne policije, ter na problematiko velikosti razpravnih dvoran. 

Sistem ECRIS je elektronski sistem za izmenjavo informacij o predhodnih obsodbah, ki jih kazenska sodišča EU izrečejo zoper določeno osebo v kazenskem postopku in, če to dovoljuje nacionalna zakonodaja, v druge namene. Sistem temelji na Okvirnem sklepu Sveta 2009/315/PNZ in Sklepu Sveta 2009/316/PNZ. ECRIS temelji na načelu, da se popolne informacije o predhodnih obsodbah državljana EU lahko pridobijo od države članice, katere državljanstvo ima navedeni državljan. Država članica, v kateri je bila obsodba izrečena, mora informacije in posodobitve v zvezi z obsodbami, izrečenimi zoper državljana druge države članice, sporočiti državi članici, katere državljanstvo ima državljan. Država članica, katere državljanstvo ima državljan, mora te informacije shraniti, s čimer na zahtevo lahko zagotovi izčrpne in posodobljene informacije iz kazenskih evidenc svojih državljanov, ne glede na to, kje v EU so bile izrečene obsodbe. Standardiziran elektronski format omogoča, da je komunikacija učinkovita in takoj razumljiva v vseh jezikih EU ter opravljena v kratkih rokih. Vsaka država članica kot kontaktne točke v mreži ECRIS imenuje osrednje organe, ki opravljajo naloge, kot so obveščanje, shranjevanje, izdajanje zahtevkov in zagotavljanje informacij iz kazenskih evidenc. S pomočjo te aplikacije MP trenutno izmenjuje podatke o kaznovanosti z vsemi državami EU razen z Bolgarijo, Ciprom, Grčijo, Italijo in Portugalsko. Aplikacija in mehanizmi za izmenjavo podatkov so standardni na ravni vseh držav EU.

V okviru potrjene operacije Učinkovito pravosodje se v okviru projekta Centralna kazenska evidenca načrtuje izvedba integracije s storitvijo ECRIS za vse države članice EU, tudi za tiste, s katerimi trenutno izmenjava podatkov kaznovanosti še ni informacijsko podprta.

V okviru projekta Nadgradnja informacijskega sistema za delo notarjev se v okviru 2. faze nadgradnje predvideva vzpostavitev dokumentnega sistema in arhiva, ki bo omogočal elektronsko hrambo listin. Tudi ta projekt se financira iz operacije Učinkovito pravosodje.

Naj ob tem izpostavimo, da ministrica v okviru delovnih obiskov pravosodnih organov posebno pozornost namenja ravno vprašanju digitalizacije. Iz prve roke se namreč želi seznaniti z odprtimi vprašanji pravosodnih organov, tudi na področju digitalizacije, in skupaj z njimi poiskati rešitve, ki bodo pripomogle k večji učinkovitosti, odprtosti in transparentnosti v pravosodju.

Da bomo z našimi ukrepi za večjo dostopnost, transparentnost in učinkovitost pravosodja lahko docela uspeli, pa je ključen konstruktiven, strpen in strokoven dialog vseh pravosodnih deležnikov. Le na tak način lahko zagotovimo najboljše rešitve, ki bodo omogočale nadaljnji razvoj in še večjo učinkovitost celotnega pravosodja.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: