Skip to content

Če podariš vrečo sušilnega ometa postaneš solastnik 123 let stare cerkve

Za zanimivo idejo se je odločil priljubljeni evangeličanski duhovnik Simon Sever, ki nudi v zameno za dobrodelni prispevek v višini 20 € koščke cerkvene stavbe; Odziv presegel vsa pričakovanja

Kako pomembna je iznajdljivost, nove ideje in inovacije v današnjem času tehnološkega napredka, vsakodnevno se potrjuje skozi vse sfere življenja. In zanimivo tudi duhovniki s svojimi koristnimi idejami nagovarjajo vernike in druge državljane, ki so vedno pripravljeni podpreti pozitivne zadeve. Med posebej inovativnimi duhovniki, ki jih je po Sloveniji kar veliko, izstopa tudi priljubljeni evangeličanski duhovnik Evangeličanske cerkeve občine (ECO) Bodonci v Prekmurju, Simon Sever. Poleg mnogih že doslej uveljavljenih inovacij, ki jih podpirajo tako verniki kot drugi občani, se je duhovnik tokrat odločil za nadvse zanimivo in koristno idejo.

Pod Simonovim vodstvom je namreč ECO Bodonci v aprilu pristopila k obnovi bodonske cerkve, katero je že načel zob časa. V okviru tega so se odločili za akcijo »Delček bodonske cerkve«. Po 123 letih od zgraditve je cerkev zaradi izjemno povišane kapilarne vlage v vseh zidovih močno ogrožena in potrebna temeljite obnove. Povišana vlaga v zidovih povzroča odpadanje ometa, luščenje opleska in propadanje opečnatih zidov. Tako se celotni objekt na hribčku pred največjo graščino v Sloveniji, Grad na Goričkem, odkoder se vidi praktično celo Prekmurje, z izjemo Goričkega, seseda in propada. V akciji „delček bodonske cerkve“ lahko sodeluje vsak posameznik od blizu in daleč. Akcija je namreč zasnovana tako, da v zameno za prispevek v višini 20 evrov prejmete avtentičen delček bodonske cerkve, star 123 let. S prispevkom vsakega posameznika ECO Bodonci poomagate pri nakupu ene vreče sušilnega ometa, katerega koristijo pri sanaciji stavbe.

In kot vse kaže je akcija naletela na zelo plodna tla, kajti kot nam je povedal duhovnik Simon Sever, je odziv na akcijo nad vsemi pričakovanji. „Ne le v Prekmurju in v vrstah evangeličanskih vernikov, ter iz cele Slovenije, temveč je za akcijo veliko zanimanje tudi iz tujine, kamor smo že pošiljali delčke cerkve. Torej v akciji ne sodelujejo le ljudje iz okolice, temveč tudi od drugod. Gre za neko simboliko, nekaj posebnega je imeti košček 123 let stare cerkve,“ nam je dejal Sever, ki dodaja, da je delček bodonske cerkve na voljo v pisarni tamkajšnjega župnišča, pri bodonskih cerkvenih odbornikih, pošiljajo ga tudi po pošti. Ob tem nam je Sever potrdil, da obnova domače cerkve poteka po načrtih. V okviru obnove bodo so že v celoti odstranjeni poškodovani ometi, odstranjene so vse dotrajane pohodne površine ob cerkvi. Vhod v bodonsko cerkev je s strani zakristije, vsa bogoslužja in ostale aktivnosti pa potekajo nemoteno. Pravzaprav verniki še raje pridejo, na oglede pa prihajajo tudi drugi ljudje dobre volje, kot pravi Simon Sever, čigavo idejo podpirajo tako verniki evangeličanske, kot drugi veroizpovedi.

Tako tudi Jože Kuhar iz sosednje vasi Zenkovci, ki je mimogrede pripadnik rimskokatoliške vere, a je vseeno mentor čebelarskega krožka v ECO Bodonci, kar potrjuje, da se pri dobrih delih razlike ne poznajo. „Zraven sem, ker je to odlična gesta duhovnika Simona in tudi sam odobravam takšne ideje in dejanja. To je pravzaprav zgodovinski dogodek in gesta, katero nihče ne more prezreti. Moram priznati, da je Simon prišel na odlično idejo, katero kot slišim odobravajo prav vsi ljudje iz okolice. Kot je videti tudi drugje po državi ljudje podpirajo idejo, in sedaj smo mnogi evidentirano lastniki naše cerkve, potrdila o lastništvu pa potujejo tudi v tujino. Sam sem prepričan, da tak objekt moramo ohraniti za naše naslednike in pri tem ne smemo biti skopuhi. Sploh, kaj ti je danes 20 evrov, saj če greš v gostinski lokal te malo večja runda stane več kot je to. Osebno sem sicer katolik, a ne gre za to, saj smo vsi enaki, ob tem vsak dan gledam in občudujem to cerkev na hribčku, poslušam njeno zvonjenje,“ nam je povedal Kuhar, ki je vesel, da imajo v okviru ECO Bodonci, tudi čebelarski krožek, prakso pa izvajajo v šoli oz. čebelnjaku duhovnika Simona Severja.

Podobno o zadevi pozitivno razmišlja soseda bodonske cerkve, gospodinja in pekarica Darinka Vidonja, ki je bila med prvimi darovalci. „Ni nobeno presenečanje, da smo mnogi zraven, saj gre za odlično in močno potrebno akcijo, ki bo rešila našo cerkev oziroma objekt. Torej tukaj moramo vsi pristopiti, kajti go je hkrati zaščita kulturno zgodovinske dediščine našega območja. Sploh pa je pohvalno, da je duhovnik Simon, skupaj s sodelavci ponudil takšno pozitivno idejo. Če bo uspešen Simon, bomo vsi uspešni, veseli in zadovoljni. Tudi sicer podpiram dobrodelne ideje in akcije. Tudi teh 20 evrov ni nekakšen bau bau,“ pove prva soseda bodonske cerkve, Darinka Vidonja, čigava družina je v preteklosti, ko še ni bilo elektronskega zvonjenja, skrbela za ročno zvonenje v cerkvi, ob tem so veliko čistili in pospravljali okrog cerkve…, kar niti ne preseneča za prijazno in delovno družino, kjer so znani po peki odličnega kruha in peciva v krušni peči, kjer je glavno opravilo prav v rokah gospodinje Darinke. In dokler, dandanes le redko kje še zadiši po kruhu iz krušne peči, na kmetiji Vidonja tradicija živi naprej. Darinka je gospodinja, ki v okviru dopolnilne dejavnosti že desetletja peče kruh in druge dobrote iz krušnega testa na tradicionalen način v krušni peči. V njeni prodajalni so na voljo številni krušni izdelki, kot so: rženi kruh, gorički vrtanek, rogljič, ocvirkova pogača, gibanica, česnov langaš, žemlja in pletenica…

Evangeličanska cerkvena občina (ECO) Bodonci

V Bodoncih je bila samostojna cerkvena občina ustanovljena leta 1792, ko so se prebivalci 23 vasi odločili za svojo cerkveno skupnost in se odcepili od puconske. Prva božja služba je bila poleti v skednju Mikloša Vlaja, takrat so začeli voditi matične knjige in še bolj skrbeti za versko življenje. Da bi lahko zgradili svojo cerkev in opravljali cerkveno dejavnost, jim je grof Peter Szapary, sicer katoličan, podaril zemljišče, v zameno pa so mu morali obljubiti, da ne bodo opravljali gospodarske dejavnosti in da bodo vino za sveto večerjo kupovali od njega. Prav na kraju, kjer je cerkev danes, so leta 1800 postavili leseno cerkev, v naslednjih letih pa še šolo in župnišče. Ta prva lesena cerkev je bila velika 13 metrov v dolžino in osem metrov v širino, o njej pa obstajata tudi zapis in preprost izris, kar je edinstven ohranjen primer zapisa in izrisa cerkve pri nas.

Okoli leta 1860 so cerkvi dogradili tudi zvonik. Z leti se je pokazala potreba po novi in večji cerkvi, saj je bilo leta 1900 v Bodoncih tisoč prebivalcev, medtem ko jih danes tu živi okoli 460, pripoveduje duhovnik Sever. Nova cerkev po načrtih Daniela Plazotta iz Budimpešte je bila blagoslovljena 10. decembra 1899, v njej pa je prostor za 800 ljudi. V bodonski cerkvi je vse ohranjeno, kot je bilo, orgle so celo starejše, saj jim je pri gradnji zmanjkalo sredstev in so ohranili stare. Izdelane so bile leta 1872 v orglarski delavnici v Sombotelu, ohranjeni so le trije primerki iz te delavnice. Leta 1918 so se od bodonske gmajne odcepili Gornji Slaveči, kjer so verniki tudi zaradi vedno večjih potreb želeli imeti svojo cerkev in svojega duhovnika. Danes tvorijo ECO Bodonci verniki in vernice iz desetih vasi, skupaj 1200 vernikov, vsako leto pa opravijo okoli 20 krstov. Pred nekaj leti so pri cerkvi zgradili večnamensko dvorano in aktivnosti želeli prilagoditi čim širšemu krogu ljudi in vsem generacijam, sedaj pa je torej na vrsti generalna sanacija…

Sicer pa, Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi na Slovenskem šteje okoli 20.000 vernikov, največ jih je v Prekmurju. Cerkev v javnosti zastopata škof in inšpektor, ki hkrati predstavljata predsedstvo Cerkve. Izvoljena sta lahko za največ dva mandata, pri čemer eden traja šest let. Po škofu, mag. Gezu Erniša, ki je slovensko Evangeličansko cerkev vodil med leti 1995 in 2013, je med leti 2013-2019, vodil škof, mag. Geza Filo, katerega je nato za najmanj šest let nasledil, mag. Leon Novak. Evangeličanska Cerkev AV v RS je poleg katoliške in pravoslavne, ena največjih krščanskih Cerkva na ozemlju Republike Slovenije. Izhaja iz reformatoričnega gibanja 16. stoletja, katerega vodilna osebnost je bil augustinijanski menih Martin Luther. Reformacijske ideje je na ozemlju današnje Slovenije širil predvsem duhovnik in prvi evangeličanski superintendent (škof) Primož Trubar. Cerkev priznava, da je edina glava vesoljne krščanske Cerkve Jezus Kristus.

Nauk Evangeličanske Cerkve AV v RS temelji predvsem na Svetem Pismu Stare in Nove zaveze – Bibliji, kakor tudi na Veroizpovednih spisih, katere vsebujejo edino pravo razlago le-tega. Evangeličani se imenujemo po evangelijih – prvih 4 knjigah Nove zaveze, kot radostnega oznanila našega Gospoda Jezusa Kristusa. Evangeličani augsburške veroizpovedi pa se imenujemo po Augsburški veroizpovedi, katero je naš reformator dr. Martin Luther leta 1530 prebral cesarju Karlu IV. na zborovanju v Augsburgu.

Simbol Evangeličanske cerkve je Luthrova roša, himna pa pesem Trdi grad je naš bog, katero je po 46. Psalmu napisal Martin Luther. Evangeličanska Cerkev AV v RS je članice velike družine evangeličanskih Cerkva po vsem svetu, združenih v Svetovni luteranski zvezi (The Lutheran World Federation), ki ima več kot 70 milijonov članov…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

error: