Bodoči naborniki s Koroške, iz Pomurja in Štajerske brez vojašnice?

Znano, kje bi prvih 600 nabornikov starih med 18 in 30 let služilo vojaški rok; Mahničeva pobuda bo težko dobila podporo?

Predlog novele zakona o vojaški dolžnosti, ki je menda vpisana tudi v novo koalicijsko pogodbo, s katero SDS predlaga ponovno uvedbo šestmesečnega obveznega služenja vojaškega roka, ima, kot kaže, slabo podporo. Da je predlog novele zakona o vojaški dolžnosti primeren za nadaljnjo obravnavo, so poleg predlagateljev ocenili le še v DeSUS in SNS, ki skupaj štejejo 34 poslancev. Jutri na glasovanju bo jasno, ali bo novela zakona tudi končala svojo zakonodajno pot. Če bo omenjeni predlog dobil podporo, predlagatelj Mahnič ga želi čim prej realizirati, potem bodo na „najslabšem“ naborniki iz Prekmurja, Prlekije, Podravja, širšega štajerskega območja in tudi Koroške, saj med predlogi, kje bi mladi služili vojsko ni niti ene vojašnice z omenjenih območij, torej s severovzhoda države. Fantje (in dekleta) S Koroške ter iz Pomurja in Štajerske, bi morali za pol leta na drugi konec države.

Danes je namreč predlog zakona na prvi obravnavi predstavil poslanec SDS Žan Mahnič, ki pravi: „Trenutno imamo v Sloveniji štiri vojašnice, ki so primerne za to, da bi lahko državljanke in državljani služili vojaški rok, in sicer v Bohinjski Beli, Vipavi, Postojni in Novem mestu. Trenutne kapacitete, kar se tiče Bohinjske Bele, so okrog 140 pripadnikov, v Vipavi tudi 140 pripadnikov, v Postojni okoli 280 pripadnikov in v Novem mestu 130 pripadnikov. V tem trenutku imamo kapacitet za 600 nabornikov, z možnostjo dodatnega vlaganja pa bi lahko prišli na številko 1280“. Predlagatelji predvidevajo šest mesecev služenja v vojski in 12 mesecev za civilno služenje. Odvisno od študija pa bodo mladi služenje vojaškega roka opravili do 30. leta starosti. Naborniška vojska bo obvezna za fante in prostovoljno za dekleta, je pojasnil Mahnič. „Ponovna uvedba vojaške dolžnosti je zapisana tudi v koalicijski pogodbi. Res pa je, da je bil predlog zakona vložen, še preden je odstopila vlada Marjana Šarca. Nekatere zadeve se zagotovo še dajo popraviti in uskladiti, da lahko potem pridemo do izboljšanega predloga.“ Mahnič je v imenu predlagateljev spomnil na kadrovske cilje, ki si jih je država zastavila ob izidu referenduma o vstopu Slovenije v zavezništvo Nato in ki so predvidevali 8000 pripadnikov stalne sestave SV, 2000 pripadnikov pogodbene rezerve in 15.000 pripadnikov prostovoljne rezerve. Poznejša doktrina o vojaški strateški rezervi je predvidela celo 25.000 pripadnikov strateške rezerve. In kje smo danes?, se je vprašal in pojasnil.

„Od teh 25.000 jih imamo natanko nič, od 2000 pogodbene rezerve jih imamo okoli 800, od 8000 pripadnikov stalne sestave pa smo danes na številki približno 6300.“ dodaja Mahnič, da bi bili stroški uvedbe naborništva skupaj dobrih 33 milijonov evrov. Po drugi strani pa je mag. Nataša Dolenc, državna sekretarka na ministrstvu za obrambo prepričana, da bi strošek uvedbe naborništva znašal okoli 300 milijonov evrov. V vsakem primeru pa je Levica v primeru uvedbe vojaškega roka napovedala referendum…

Fotografija: Revija Obramba

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: