Skip to content

Apel kraljice in predsednika: Zaščitimo čebele – rešimo človeštvo!

Medena kraljica Slovenije Valentina in predsednik ČZS Boštjan, kličeta k rešitvi narave in s tem čebel, ki so za človeka tretje najpomembnejše živali na svetu

Ker smo Slovenci na čebele čustveno navezani, saj se s približno 11.200 čebelarji uvrščamo v sam svetovni vrh, čebelarstvo pa je naša pomembna kmetijska dejavnost, niti ne preseneča, da nam ni vseeno, ko pridne čebelice imajo težave, kot je opazno že nekaj zadnjih let. Vremenske nevšečnosti, večinoma v času cvetenja, ter tudi nenehno zastrupljanje s fitofarmacevtskimi sredstvi in sploh uničevanje naravnega okolja, praktično prisiljujejo čebelarje, ki v Sloveniji mimogrede imajo povprečno manj kot 20 družin (le rekorder jih ima več kot 2.500), da opuščajo to dejavnost. Žal je pri nas iz različnih razlogov vedno slabša paša, zato ne presenečajo aktivnosti čebelarjev in ČZS glede zasaditve medovitih dreves in sejanja medovitih rastlin. Med njimi je tudi Medena kraljica Slovenije, Valentina Marinič, doma iz Selišč pri Svetem Juriju ob Ščavnici, ki pravi: „Ker se zavedam kako celostno so pomembne medovite rastline; čebelam ter ostalim opraševalcem dajejo hrano in omogočajo njihov razvoj, kar se kasneje odraža na pridelku, ki je odvisen od naših opraševalcev; vas vabim, da se nam pridružite. Sama bom sejala meni najljubše sončnice in marjetice. Katere pa vi? Bodimo del projekta, posadimo medovito rastlino, pa naj bo to v cvetličnem lončku na balkonu ali celo na vrtu ali sadovnjaku. Sedaj imamo priložnost, da vrnemo naravi tisto kar ji že toliko let jemljemo in zaživimo v prijetni simfoniji cvetočih medovitih rastlin.“

Prav omenjene rastline polepšajo prostor in okolje, ter pritegnejo delovne čebelice. Poleg omenjenih sončnic, marjetic, kamilic…, stroka še posebej priporoča: ajdo, deteljico, navadni pljučnik (lungwort), ogenj z okrasnimi ogrci – škrlatni ogenj, origanum vulgare, zlata rozga, heather, Rozina-jesenska medonosna trava, poprova meta, donnik, mordovija, trava-pogosta modrica in mnoge druge. K sreči tudi mnoge lokalne skupnosti, zavodi, gospodarski subjekti, društva, organizacije in drugi, ki imajo možnost, čedalje sadijo več dreves, ki so primerne za čebeljo pašo. Vse to je odlično za vse vrste čebel in drugih opraševalcev, seveda tudi za Kranjsko sivko ali Apis mellifera (medonosna) carnico (kranjska), ki je slovenska avtohtona čebela, in je po razširjenosti druga najbolj razširjena vrsta na svetu in vodilna v Evropi. Odlikujejo jo delavnost, mirnost in dolgoživost. Čebelarji jo cenijo tudi zato, ker svojo pašo zelo dobro izkoriščajo, pri porabi zimske zaloge hrane pa so zelo skromne. Čebela sicer ima že od pradavnine pomembno vlogo v alternativni medicini. V stari Grčiji je Hipokrat uporabljal med za zdravljenje ran, v rimskem imperiju so cvetni prah imeli za vir življenja, v Indiji, na Kitajskem in v Egiptu pa je kot antiseptično sredstvo služila smolnata snov, ki jo danes poznamo pod imenom propolis. Tudi Slovenci vse bolj cenimo med in čebelje pridelke. Uporaba slovenskega medu se je v zadnjih desetih letih podvojila – z manj kot 1 kg medu na več kot 2 kg na prebivalca letno. Naše najbolj prepoznavne vrste medov so akacijev, lipov, kostanjev, smrekov in hojev. Zato si privoščite med vsak dan, saj nas zjutraj napolni z energijo, zvečer pa zaziba v miren spanec.

Čebele so odgovorne za kar tretjino svetovne proizvodnje hrane in so za kravo in prašičem tretje najpomembnejše živali za človeka. Izreden pomen jim je pripisoval že ugledni fizik in Nobelov nagrajenec Albert Einstein, ki je dejal: “Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta; saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi …” V okviru prizadevanj za zaščito čebel je 20. maj, na pobudo Slovenije, Svetovni dan čebel. Kolektivna inteligenca je eden izmed največjih čudežev v svetu čebel, ki je na Zemlji prisoten že več kot 30 milijonov let. Čebeljo družino sestavlja okoli 60 tisoč čebel. Njihova skupna možganska masa obsega enako število nevronov kot polovica človeških možganov. Vsaka čebela prispeva k življenju in preživetju kolonije toliko kot vsaka celica človeškega telesa prispeva k našemu preživetju.

Občudovanja vredno je, da čebela že od prvega dne svojega prihoda na svet ve, kaj je njena naloga. V času njenega kratkega življenja (30 do 70 dni) opravlja šest različnih poklicev. Ko se izvali, je prve štiri dni čebela čistilka, od 5. do 11. dne je dojilja, nato dela 3 dni kot skladiščnik. S 14. dnem življenja končno postane čebela graditeljica, z 18. dnem spremeni svojo vlogo v čebelo braniteljico in nato s svojim 22. dnem življenja postane čebela nabiralka. Vse svoje naloge opravlja z zavzetostjo in zanesljivo, kar kaže na brezhibno in harmonično organiziranost v panju. Čebele živijo v družinah, saj niso rade same. Če je čebela izolirana, po nekaj dneh umre. Pa ne zaradi mraza ali lakote, temveč zaradi osamljenosti. Cenimo skupne trenutke s svojimi najdražjimi, saj delajo naše življenje bogatejše in polnejše. Do sredine 18. stoletja je bil med edino sladilo na območju današnje Slovenije. Čebelarska dejavnost je že bila razvita, vendar je šele Marija Terezija uvedla strokovni pristop in ustanovila čebelarsko šolo. Njen prvi učitelj je bil Slovenec Anton Janša, ki velja za začetnika modernega čebelarstva. Na njegov rojstni dan – 20. maj – odslej obeležujemo svetovni dan čebel…

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

error: