četrtek, 20 februarja, 2020

Kar sto trije udeleženci v prometu so v letu 2019 umrli za posledicami prometne nesreče na naših cestah

„Hitrost usodna za mladega sopotnika“, „Ženska umrla zaradi izsiljevanja prednosti“, „Pijan in brez vozniškega dovoljenja povzročil smrt vrstnika“…, je samo nekaj naslovov, ki so žalostno sporočali, da je na naših cestah, kljub izboljšanju stanja v zadnjih letih, v ravno kar končanem letu 2019, v prometnih nesreča umrlo več ljudi kot leta 2018. Tako so lani mrli 103 osebe, leto poprej pa 92. V primerjavi z letom 2018, ko je z devetnajstimi umrlimi v prometnih nesreča, na čelu črne lestvice bila PU Maribor, je nečastna rekorderka leta 2019 PU Celje, kjer je v letu 2019 umrlo kar 27 udeležencev prometnih nesreč. Zato so ob začetku 20. leta novega tisočletja, zaradi stanja na področju prometne varnosti, gotovo najbolj zaskrbljeni v celjski policijski upravi, kamor poleg celjskega spada tudi koroško območje. Prometna varnost je namreč na tem območju najslabša po letu 2009, ko je v prometnih nesrečah ugasnilo kar 30 življenj (takrat brez Koroške), saj je deset let pozneje v 23 prometnih nesrečah na celjskem in koroškem območju umrlo 27 ljudi, kar je več kot dvakrat huje v primerjavi z letom 2018, ko so obravnavali 12 smrtnih žrtev prometa. Lani so se na celjsko-koroškem območju zgodile tri prometne nesreče, ki so terjale po dve smrtni žrtvi. Na Koroškem je umrlo šest ljudi, na Celjskem pa je za posledicami prometnih nezgod življenje izgubilo 21 ljudi. Največ najbolj tragičnih prometnih nesreč se je pripetilo na območju šentjurske policijske postaje (PP), in sicer šest. Tri smrtne nesreče so se zgodile na območju PP Celje, po dve na območju laške, konjiške in velenjske policijske postaje. Prav tako po dve nesreči s smrtnim izidom so beležili na območju PP Ravne na Koroškem in Radlje ob Dravi. Prometne nesreče, v katerih je umrl po en udeleženec, so se zgodile na območjih PP Mozirje, Dravograd, Rogaška Slatina in Žalec. Največ umrlih, in sicer osem, sodi v starostno kategorijo nad 64 let, sedem žrtev je bilo starih od 25 do 34 let… Po besedah vodje oddelka za cestni promet na PU Celje Elvisa A. Herbaja, med cestnimi odseki na celjsko-koroškem območju se je največ smrtnih prometnih nesreč pripetilo na cesti Šentjur-Planina pri Sevnici, in sicer tri.

Po njegovem najpogostejši razlog smrtnih prometnih nesreč na celjsko-koroškem koncu ostaja vožnja po napačni strani ceste, ta je bila namreč razlog za kar deset nesreč s smrtnim izidom. V sedmih nezgodah je bila za smrt kriva prevelika hitrost, tri smrtne nesreče pa so se zgodile zaradi neupoštevanja prednosti. Velik problem smrtnih prometnih nesreč je še vedno alkoholiziranost voznikov, saj sta poleg nekaj voznikih povzročiteljih ugotovili, da sta dva povzročitelja nesreč bila tudi pijana pešca. Pri obeh je preizkus alkoholiziranost pokazal zelo visoko vsebnost alkohola v organizmu. Zaradi slabe prometne varnosti so policisti na območju PU Celje že sprejeli nekaj preventivnih ukrepov, saj so povečali število patrulj na cesti, usmerili aktivnosti v iskanje najhujših prekrškarjev. „Ob tem pa zadnje štiri mesece deluje na cestah še dodatno ustanovljena posebna patrulja. Čez teden imamo na cesti tako eno patruljo, od petka do nedelje pa dve,“je Elvis A. Herbaj predstavil nekaj aktivnosti, s katerimi naj bi se na območju PU Celje izboljšala prometna varnost.

Kakorkoli že, statistika Generalne policijske uprave kaže na to, da so v letu 2019, na Slovenskih cestah umrli sto trije udeleženci prometni nesreč, kar je 12 več kot leta 2018, ko jih je skupaj umrlo 91. Kot rečeno, najslabše stanje so zabeležili na območju PU Celje, kjer je umrl kar 27 (leto poprej: „le“ 12), najugodnejše je stanje na območju PU Murska Sobota kjer so zabeležili le eno (4) smrtno žrtev. Povišanje števila umrlih v letu 2019 beležijo tudi na območju PU Koper – 12 (11), PU Kranj – 9 (6), PU Ljubljana – 21(17) in PU Nova Gorica – 13 (9), znižanje pa poleg PU Mursta Sobota še na območju PU Maribor – 12 (19) in PU Novo mesto – 8 (13).

Sicer pa, stanje je bistveno boljše, kot pred leti, saj je v samostojni Sloveniji na cestah umrlo skupno okoli 7.550 oseb, kar pomeni, povprečno letno skoraj 270 udeležencev prometnih nesreč. In ob veliki večini tovrstnih nesreč so mnogi prizadeti, poleg umrlih in povzročiteljev nesreč, zlasti svojci pokojnih. „Vse prevečkrat med podatki o nesrečah ostanejo spregledani svojci, ki izgubijo svoje najdražje ali po nesreči postanejo skrbniki hudo poškodovanih bližnjih. Policija si že leta prizadeva, da bi bilo takih tragičnih zgodb čim manj, da bi bilo manj nesreč in da bi bile njihove posledice manjše. To velikokrat pomeni, da izvajamo ukrepe, ki med ljudmi niso priljubljeni. Nekateri nam zato očitajo represivno ravnanje in kaznovanje, ki po njihovem nima smisla. A sprašujem se, ali se sploh zavedajo, da je globa pravzaprav še najmanjše zlo, ki jih lahko doleti ob njihovem nespametnem ali objestnem ravnanju? Da s takšnimi ukrepi pravzaprav varujemo tudi njihova življenja,“ je ob letošnjem svetovnem dnevu spomina na žrtve prometni nesreč, v začetku novembra, dejala generalna direktorica policije mag. Tatjana Bobnar in izpostavila veliko zavezo policije ter partnerskih organizacij na tem področju, med drugim Agencija za varnost prometa ter nevladnih organizacij Zavod Varna Pot.

Tags: , , , ,

0 Comments

Leave a Comment

error: