Državljani lahko anonimno prijavi korupcijska kazniva dejanja

Policija prednostno obravnava korupcijska kazniva dejanja na področjih, kjer so tveganja največja

Da je korupcija, poleg organizirane kriminalitete, ena največjih rak ran sodobne demokratične družbe je jasno vsakomur, in tega se zavedajo tudi organi pregona. Zato je v slovenski policiji odkrivanje in preiskovanje gospodarske kriminalitete in korupcije ena izmed najpomembnejših prednostnih nalog. Kot poudarja Drago Menegalija, predstavnik Policije za odnose z javnostmi

za področje kriminalitete, policija si že več let prizadeva, da v predkazenskih postopkih čim bolj

uspešno preprečuje, odkriva in preiskuje korupcijska kazniva dejanja, ki se izvršujejo na področjih, kjer so korupcijska tveganja največja in kjer bi lahko prišlo do zlorabe politične, javne in gospodarske moči za zasebne interese.

Iz statističnega pregleda izhaja, da je policija ob zaključku leta 2018 obravnavala in s kazensko ovadbo zaključila za 34 % več korupcijskih kaznivih dejanj, kot v enakem obdobju leta 2017. Policija je v prvem polletju 2019 obravnavala 96 (65) korupcijskih kaznivih dejanj, kar predstavlja porast za 48 %, trend povečanja obravnave korupcijske kriminalitete pa se nadaljuje tudi v drugi polovici letošnjega leta. „Policija pri preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj sledi načelu ničelne

tolerance do korupcije in posveča pozornost hujšim oblikam tovrstnih KD. Podatki zadnjih dveh let kažejo na to, da je policija v letu 2018 obravnavala 38 od skupno 107 korupcijskih KD, ki so imela znake organizirane kriminalitete, v letu 2019 pa je do sedaj takšnih dejanj že 80, od skupno obravnavanih 104, kar že samo po sebi kaže na usmerjenost policije v preiskovanje hujših oziroma organiziranih oblik korupcijskih KD. Policija svoje aktivnosti na področju odkrivanja in preiskovanja korupcije usmerja na najbolj izpostavljena področja dela, kot so uradna dolžnost in javna pooblastila, bančništvo, zdravstvo in zaščita finančnih interesov Republike Slovenije in EU. Med korupcijska tveganja uvrščamo tudi korupcijo v športu, saj smo tudi na tem področju v zadnjih letih obravnavali več KD, poleg tega pa je Slovenija sopodpisnica Konvencije Sveta Evrope o prirejanju rezultatov športnih tekmovanj. Policija je v preteklih letih obravnavala konkretne primere korupcije v zdravstvu, bančništvu, energetiki in drugih izstopajočih področjih, ki so povezana tudi z zagotavljanjem varnosti državljanov, kot so npr. vozniki, tehnični pregledniki vozil, delovna dovoljenja ipd.“ prav Drago Menegalija.

Z namenom krepitve in izboljšanja stanja na tem področju policija tako na strateški kot operativni ravni stalno spremlja aktualno problematiko in izvaja ukrepe za njeno prilagajanje. Učinkovito odkrivanje in pregon korupcije je predvsem sistemski izziv, s katerim se mora spoprijeti celotna družba, predvsem pa vsi državni organi in institucije. Le s takšnim zavedanjem, hitrim odzivom na odklonske pojave in skupnim delom vseh državnih organov in institucij je mogoče take primere

omejiti. V policiji se še posebej zavedamo dejstva, da je zaupanje v pravne institucije države odvisno od prispevka vseh organov, vključenih v zagotavljanje varnosti, saj ni realno pričakovanje, da bo zgolj policija z represivnimi ukrepi odpravila vse sistemske anomalije oziroma njihove

posledice, saj je delovanje policije izrecno vezano na zakonska pooblastila in ozko ter natančno opredeljena korupcijska KD iz kazenskega zakonika. Policisti posebej poudarjajo, da so KD na področju korupcije prikrita, zahtevna za preiskovanje in praviloma prepletena z drugimi KD s področja gospodarske kriminalitete, v praksi pa se pogosto izkaže, da je lahko korupcija tudi posreden motiv za storitev določenega gospodarskega KD, ki se procesuira oz. statistično evidentira v okviru drugih KD gospodarske kriminalitete.

„Preiskovanje je izjemno težavno tudi zato, ker so v primeru korupcijskih KD kazensko odgovorni tako dajalci kot prejemniki podkupnine, dejanja pa se praviloma dogajajo v izrazito zaprtih krogih oseb, ki zaradi lastnih obojestranskih koristi nimajo interesa po razkritju teh dejanj pred javnostjo in pred organi pregona. Iz enakega razloga je izjemno oteženo preiskovanje korupcijskih dejanj, ki so se zgodila v preteklosti, saj materialni dokazi za ta dejanja praviloma ne obstajajo, udeleženci pa dejanja prikrivajo. Do morebitne naznanitve tovrstnih dejanj prihaja v praksi izjemoma in zgolj zaradi občutka udeleženih oseb, da so bile oškodovane oziroma so bile zaradi kakšne druge okoliščine postavljene v brezizhoden položaj. Zaradi tega je prijav korupcije izjemno malo, policija pa je pri odkrivanju in preiskovanju tovrstne problematike odvisna predvsem

od lastne zaznave in zagotavljanja materialnih dokazov z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov. Največ korupcijskih KD dejansko odkrijemo pri preiskovanju drugih dejanj“, pravi Menegalija in poziva državljane: Če ste seznanjeni s kakšno obliko korupcijskega KD, jo prijavite na 113, na anonimni telefon policije 080 1200 ali preko anonimne e-prijave korupcije: https://www.policija.si/kontakti/estoritve/anonimna-e-prijava

Pričakovanja javnosti po učinkovitem pregonu gospodarske kriminalitete in korupcije so zelo velika. Slovenska policija bo torej, ne glede na to, da je preiskovanje enega in drugega eden izmed najzahtevnejših izzivov, po besedah Draga Menegalija storila vse, da bo s strokovnim, profesionalnim, predvsem pa zakonitim delom, državljanom Republike Slovenije tudi v bodoče zagotavljala čim višji nivo varnosti tudi na področju odkrivanja in preiskovanja gospodarske kriminalitete in korupcije.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

error: