Slovenija pripravlja pobudo za označevanje točnega porekla medu v EU
Na januarskem zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo namerava Slovenija skupaj s Portugalsko predstaviti pobudo za označevanje točnega porekla medu. V skupni izjavi bosta državi pozvali k spremembi evropske direktive o medu, saj predpis po njunem mnenju potrošnikom trenutno ne zagotavlja zanesljivih informacij o izvoru medu. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec je že lansko leto med pomembnejšimi cilji MKGP izpostavila pobudo Čebelarske zveze Slovenije za zaščito porekla medu. Pobudo, ki bo na dnevnem redu Sveta EU 27. januarja letos, je ministrica označila kot zelo pomembno za zaščito pridelovalcev medu v posameznih državah članicah. »Potrošniki morajo biti ustrezno informirani in ozaveščeni glede izbire hrane ter imajo pravico vedeti, kakšno hrano kupujejo; potrošniki se lahko pravilno sami odločijo samo, če imajo na voljo dovolj primernih informacij in to jim moramo omogočiti«, je prepričana ministrica Pivčeva.
Direktiva o medu 2001/110/ES pridelovalcem in proizvajalcem medu med drugim nalaga obveznost označevanja države izvora medu. V primeru, da je mešanica medu po poreklu iz več kot ene države članice ali tretje države, se proizvod lahko označi kot »mešanica medu iz držav EU«, »mešanica medu iz držav, ki niso članice EU« ali »mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU«. Ker tovrstno označevanje mešanic medu potrošnikom ne zagotavlja izčrpnih in nedvoumnih informacij o izvoru medu, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na pobudo Čebelarske zveze Slovenije začelo z aktivnostmi za morebitno spremembo direktive o medu v delu, ki določa označevanje mešanic medu (s poreklom iz več držav). Slovenija in Portugalska želita s podporo enako mislečih držav pozvati Evropsko komisijo, naj vzpostavi jasnejše označevanje porekla mešanice medu.
Poglavitni argument za spremembo označevanja je predvsem vedno večja ozaveščenost potrošnikov glede izbire hrane. Potrošniki imajo prav tako pravico vedeti, kakšno in kako pridelano hrano kupujejo. Dejstvo je, da je med z navedeno državo porekla bistveno dražji od mešanice medu iz različnih držav. Potrošnik ima seveda na izbiro, za kateri med se bo odločil, vendar je ta izbira velikokrat pogojena s ceno. Sprememba direktive bo tako pripomogla tudi k preprečevanju razlikovanja med potrošniki glede kakovosti informacije o hrani, do katere imajo dostop, pogojuje pa jo cena proizvoda. Potrošnik, ki se odloči za nakup cenejšega medu, ni manj vreden in je upravičen do enako kakovostne informacije o poreklu kot tisti, ki lahko kupi dražji oziroma konkretneje označen med. Označevanje porekla mešanic medu je pomembna tema za države članice, ki so najpomembnejše in največje pridelovalke medu v EU.
Sicer pa MKGP čebelarstvo prepoznava kot zelo pomembno panogo. V okviru politik in aktivnosti, ki jih izvajata Slovenija (skupaj z nevladnim sektorjem) in EU, lahko izpostavimo nekaj pomembnih dosežkov, ki so bili narejeni na tem področju: MKGP pripravlja strateški načrt za izvajanje Skupne kmetijske politike, v katero bodo vključeni tudi predlogi ukrepov za zmanjšanje ogroženosti čebel in divjih opraševalcev; Na ministrstvu smo zaradi slabe letine medu zaradi neugodnih vremenskih razmer čebelarjem izplačali finančno pomoč za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2019; Na podlagi novega triletnega evropskega programa ukrepov na področju čebelarstva za obdobje 2020-2022 so se začeli izvajali ukrepi za spodbujanje čebelarstva; V okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 je ministrstvo v letu 2019 podprlo tri projekte (EIP) na področju čebelarstva v skupni vrednosti 304.000 EUR; Ministrstvo je pristopilo k pripravi operativnega programa odličnosti; Večja ozaveščenost domače in svetovne javnosti o pomenu čebel in opraševalcev; Večja svetovna prepoznavnost slovenskega čebelarstva in Kranjske čebele; Ustanovitev Slovenske čebelarske akademije; Načrt aktivnosti Vlade RS za projekt »Svetovni dan čebel« do 2022; Izdatno povečanje sredstev za čebelarstvo na ravni EU; Čebelarstvo v EU je prepoznano kot enakovreden kmetijski sektor; Promet in uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aktivno snov klorpirifos-metil, ne bosta več dovoljeni.
